Poskusimo sedanjo situacijo na borzah prikazati s preprostim matematičnim eksperimentom.
Kako bi vi ravnali v sledečem primeru? Devet belih in eno rdečo kroglico (skupaj torej deset kroglic) spustimo v črno vrečo in vam damo možnost izbire. Če iz vreče izvlečete belo kroglico ste nagrajeni s tisoč evri, če izvlečete rdečo pa izgubite polovico vsega, kar ste kumulativno zaslužili. Najbrž bi se prvič upali izvleči kroglico, saj praktično nimate česa izgubiti, ker še niste nič zaslužili. Tudi verjetnostni račun je na vaši strani, saj obstaja v prvem poskusu kar 90% možnost, da od desetih kroglic iz vreče izvlečete belo. Nato vam ponudimo ponavljanje tega preizkusa dokler kroglic ne zmanjka pod pogojem, da izvlečenih kroglic ne vračamo v vrečko. Lahko se pa kadarkoli ustavite in poskusa ne nadaljujete. Igra se obvezno konča takrat, ko izvlečete rdečo kroglico.
Si upate izvleči zadnjo kroglico?
Opravka imamo z odvisno verjetnostjo, saj je vsak naslednji poiskus odvisen od rezultata predhodnega. Vaše možnosti se torej z vsakim poskusom spreminjajo, ker kroglic ne vračamo v vrečo. Ko poskušate drugič, je v vreči še 8 belih kroglic in ena rdeča zato imate še 89% možnosti, da od skupno devetih kroglic izvlečete belo. Ta verjetnost je še zmeraj dovolj visoka, da si upate poskusiti. Podobno velja za tretji in četrti poskus. Nato pa začne vaša verjetnost uspeha dramatično upadati, nasprotno pa hitro narašča verjetnost, da boste izvlekli nezaželeno rdečo kroglico. Pri petem poskusu vlečenja kroglic imate še 83% možnosti, da izvlečete belo, v šestem poskusu še 80%, nato 75%, zatem 67% in ko naposled v vreči ostaneta samo še ena bela in ena rdeča kroglica imate le še 50% verjetnosti, da boste v naslednjem poskusu izvlekli belo. In ne pozabite, če izvlečete rdečo boste izgubili polovico vsega, kar ste zaslužili, kar do sedaj znaša 8.000 EUR (8 belih kroglic po 1.000 EUR). Tvegate 50% verjetnost izgube 4.000 EUR samo zato, da bi utegnili dobiti še zadnjih tisoč. Si upate izvleči zadnjo kroglico?
Verjetnosti račun trenutno močno nagnjen v škodo povprečnemu vlagatelju na razvitih kapitalskih trgih
To je dilema pred katero so po našem mnenju postavljeni današnji vlagatelji. Z Bernankejevo (Draghijevo, Kurodovo itd,…) pomočjo so uspeli na kapitalskih trgih izvleči osem od devetih belih kroglic v vrečki. Ostali sta samo še ena bela in ena rdeča kroglica. Je smiselno tvegati in poskušati še zadnjič? Z vidika pametnega upravljanja s tveganji bi bilo za vlagatelje vsekakor bolj smiselno, da nadaljno igro opustijo in del zaslužka poberejo z mize. A vlagatelji so seveda po osmih zaporednih uspešnih poskusih tako prepričani v svojo »čudežno« roko, da bodo poskusili še enkrat. Verjamejo, da jim bo Bernanke, kot že tolikokrat v zadnjih treh letih, pač pomagal tudi tokrat. In morda tudi bo. A to v ničemer ne spremeni preprostega matematičnega dejstva, da je verjetnosti račun trenutno močno nagnjen v škodo povprečnemu vlagatelju na razvitih kapitalskih trgih v tujini. Razmerje med tveganjem in nagrado je v zadnjem poskusu izbire kroglice popolnoma drugačno kot v prvem, občutek za to razmerje pa je bistven del uspešnega dolgoročnega investiranja.
Ko se odnos do tveganj spremeni, se spremeni cena premoženja
Zelo pomembno je, da investitorji razumejo, da se verjetnost ugodnega razpleta spreminja. Odvisna je od okoliščin v kakršnih se v določenem trenutku nahajamo. Aprila letos smo na primer v enem od naših člankov že dokazovali razmerje med vrednostjo na borzi (kazalnik P/E) in uspehom vlagateljev v naslednjih desetih letih. Ta uspeh vsekakor ni enak v primeru, če na trg vstopate pri nižjih vrednostih P/E, kot pa pri visokih. Razpoloženje vlagateljev je eden od temeljnih faktorjev, ki vplivajo na pogoje na trgih kapitala. Njihov odnos do tveganj determinira trenutno ceno premoženja. Ko se odnos do tveganj spremeni, se spremeni cena premoženja.
Trenutni indikatorji kažejo na visoko stopnjo zaupanja vlagateljev in skorajda popolno odsotnost strahu
Trenutni indikatorji (volatilnost, vrednost kreditnih zavarovanj, cene obveznic brez bonitete) kažejo na visoko stopnjo zaupanja vlagateljev in skorajda popolno odsotnost strahu. Pri tem ocenjujemo, da ne gre toliko za to, da vlagatelji ne bi več verjeli v možnost negativnih scenarijev temveč bolj za to, da ti pač enostavno verjamejo, da bodo centralne banke, kot to počnejo že tri leta, tudi tokrat intervenirale in uspele preprečiti pocenitev premoženja. A ravno te, predolgo trajajoče, likvidnostne intervencije centralnih so trg naposled privedle v stanje precenjenosti in podcenjevanja tveganj. In vsaka nadaljna intervencija bo to nestabilno stanje še dodatno okrepila - destabilizirala. Če torej na trg vstopate pri visokih vrednotenjih delnic, visoki monetarni likvidnosti, visokem optimizmu ter že več let trajajočem naraščajočem trendu, je velika verjetnost, da vstopate, ko je trg že prešel v pozno zrelo fazo. Redkim vlagateljem uspe dobičke ustvarjene v tej fazi zadržati. Ali, kot bi rekel inšpektor Callahan: »Ask yourself, do I feel lucky? Well, do ya, punk?«
