Republikanci so s tem, ko so brezpogojno popustili dokazali, da sodijo na smetišče zgodovine, preostanek države pa bodo s svojimi zapravljivimi politikami v nekaj letih tja odpeljali še demokrati.
Pozitivna novica za borze prihaja iz ZDA. Izvoljenci ljudstva so tik pred zdajci dosegli dogovor o zvišanju limita zadolževanja in ponovnem odprtju vladnih služb. In to kakšen dogovor! Točno tak kot smo ga tukaj napovedali pred tremi tedni. Dogovorili se niso popolnoma ničesar, razen tega, da vse skupaj premaknejo za tri mesece, enkrat na konec januarja 2014. In takrat bomo popolnoma enak patetični šov z grožnjami o bankrotu, recesiji, kugi in svetovni lakoti gledali znova. Republikanci so s tem, ko so brezpogojno popustili dokazali, da sodijo na smetišče zgodovine, preostanek države pa bodo s svojimi zapravljivimi politikami v nekaj letih tja odpeljali še demokrati.
Eugene Fama, Robert Shiller in Lars Hansen prejemniki Nobelove nagrade s področja ekonomije
Sicer pa bomo današnji članek posvetili drugi temi. Pred dnevi je bila podeljena Nobelova nagrada s področja ekonomije. Pravzapra ne gre za klasično Nobelovo nagrado temveč za Nagrado švedske centralne banke v spomin Alfredu Nobelu. Dobili so jo ekonomisti Eugene Fama, Robert Shiller in Lars Hansen za njihov prispevek k empirični analizi cen premoženja. Predvsem prva dva sta izjemno pomembna za današnje vlagatelje. Delo Roberta Shillerja ste tisti, ki redno berete naše prispevke že spoznali. Skoraj vsi koncepti vrednotenj premoženja (borznih cen), ki jih mi uporabljamo izvirajo iz njegovih spoznanj (npr. Shillerjev ciklični količnik P/E, ki ga pogosto omenjamo, kot kriterij za ugotavljanje precenjenosti/podcenjenosti trga). Za razumevanje Shillerjevega dela pa je izjemnega pomena razumevanje raziskovanja, ki ga je počel Eugene Fama. Zanimivo, da sta si njuni končni ugotoviti izrazito nasprotujoči, a razumevanje enega brez poznavanja drugega je skoraj nemogoče. Najbrž zato tudi nagrada obema hkrati.
»Hipoteza učinkovitega trga«
Fama je pogosto imenovan za očeta »hipoteze učinkovitega trga« (Efficient Market Hypothesis – EHM). Ta teorija predstavljena leta 1970 trdi, da tržne cene v celoti odsevajo vse razpoložljive informacije in zato s popolno natančnostjo določajo vrednost premoženja. Po njegovem mnenju torej nihče ne more premagati trga, ker so vse informacije vsem znane in že vračunane v trenutne cene. Teorija Eugena Fame je močno zaorala v prevladujoče finančne modele takratnega časa in pomembno spremenila zemljevid naložbenih možnosti. Botroval je denimo razmahu indeksih skladov za male investitorje, ki po njegovi teoriji sami nikoli ne morejo premagati trga, zato je zanje bolje, da vlagajo sredstva v indeksni sklad s čim nižjimi upravljalskimi stroški, saj bodo tako dosegli donos, ki bo vsaj enakovreden donosu trga.
A z leti se je izkazalo, da ima ta teorija pomembno pomanjkljivost. Najlažje vam jo ponazorimo s primerom. Ko kupujete nov avto, vam v tehničnih specifikacijah piše, da porabi recimo 4 litre goriva na prevoženih 100 kilometrov. Ko se nato z njim zapeljete na cesto ugotovite, da poraba ne pade pod 5 litrov na 100 kilometrov. Zakaj? Ker so tovarniški testi opravljeni v idealnih okoliščinah, brez vetra, s pnevmatikami z minimalnim trenjem na prilagojenem asfaltu brez klancev, ustavljanja, speljevanja ipd… Realne okoliščine uporabe vozila so seveda drugačne. In točno to je glavna kritika sicer odlične Famove hipoteze. Da torej ne predstavlja ekonomije v realnih okoliščinah ampak zgolj ob idealnih predpostavkah od katerih glavna je, da se ljudje v vsakem trenutku obnašajo popolnoma racionalno. In tukaj sedaj v zgodbo vstopi Shiller.
Shiller marca 2000 pravilno napovedal balon tehnološkega indeksa Nasdaq
Leta 1981 je ta ekonomist objavil članek v katerem je ugotovil, da vlagatelje pri borznih odločitvah ne vodi zgolj racionalno diskontiranje bodočih donosov temveč tudi nekaj drugega. Drugače si pač ni znal razložiti volatilnosti tečajev delnic, ki je bistveno presegala racionalno obnašanje trgov, ki ga je predvideval Fama. Shiller je predstavnik nove veje ekonomske znanosti, poimenovane behavioristična ekonomika. Gre za študije vpliva človekovih čustev na njegove poslovne odločitve. Shillerjeva teorija je pridobila zalet z borznim zlomom leta 1987, v ospredje svetovne finančne javnosti pa je dokončno prišel z odlično knjigo »Irrational exuberance«, v kateri je marca 2000 pravilno napovedal obstoj balona tehnološkega indeksa Nasdaq. Balon je kmalu zatem spektakularno počil, indeks Nasdaq pa še danes ne dosega takratnih vrednosti.
Shiller je torej nadgradil hipotezo in dovolil obstoj borznih balonov. Po Famovi teoriji popolnoma racionalnega trga namreč borzni baloni ne morejo nastati, saj imajo vlagatelji na razpolago vse informacije in lahko do popolnosti ocenijo vrednost delnic. Fama iracionalnosti ne dovoljuje, Shiller pa trdi, da vlagatelje poleg racionalnih vzgibov vodijo še drugi kognitivni faktorji, kot so čredni nagon, posnemanje, sidranje pričakovanj in drugi zaradi katerih pogosto reagirajo iracionalno, kar vodi v borzne balone in borzne zlome. Shillerjeva teorija torej precej bolje odseva realnost zadnjih dvajsetih let, ko smo bili priče dvem zaporednim borznim balonom. Njegova spoznanja nam morajo služiti tudi pri pripravah na posledice naslednjega borznega balona, v katerega smo vsaj na razvitih trgih kapitala že kar konkretno zakorakali.
