Intervju s profesorjem ekonomije na univerzi Brandeis University, ki zadnjih 30 let preučuje delovanje centralnih bank.
Ameriški vlagatelji so se že naveličali stimulacij s strani Feda. Istočasno pa trg raste že ob špekulaciji o podaljšanju le teh.
Zdaj, ko je Fed potrdil zaključek programa »QE3«, vlagatelje zanima, kaj je Fed s programom dosegel in kaj se bo dogajalo v prihodnje. Pri MarketWatch so se zato obrnili na Stephen Cecchettija, profesorja ekonomije na univerzi Brandeis University. Cecchetti že zadnjih 30 let preučuje delovanje centralnih bank. Pravi, da ne razume razburjenja vlagateljev glede QE, saj da to ni vodilo v povečano 'tiskanje novega denarja', kot radi navajajo nasprotniki programa. Dodaja, da je program dobro deloval za ZDA, in da bo deloval tudi v Evropi, če bo ECB dovolj agresivna.
Bivši predsednik Fed Ben Bernanke je enkraz izjavil, da QE deluje v praksi, ne v teoriji. Kakšno je vaše mnenje? Je QE deloval?
Na kratko povedano, da. Je deloval. Glavno vprašanje pa je "kaj to sploh je?" in mislim, da moramo razlikovati med tremi različnimi orodji. Prvo je povečanje velikosti ali obsega bilance centralne banke. Drugo je sprememba kompozicije bilance centralne banke. Tretje je napoved gibanja ključne obrestne mere v prihodnjem obdobju. Vsako od teh orodij deluje nekoliko drugače, kot smo to lahko videli tudi v praksi.
In vsa ta orodja so delovala?
Delujejo na različne načine. Tisto, ki ne deluje vedno, je prvo, torej povečanje velikosti bilance centralne banke. To deluje le v kombinaciji s tretjim orodjem, torej napovedi prihodnje politike centralne banke. Sprememba kompozicije bilance centralne banke pa je orodje, ki vedno deluje.
Da se vrnem na začetek. Najpomembnejše, kar moramo razumeti, je to, da monetarna politika deluje tako, da spreminja finančno stanje na trgu.
Menite, da bi lahko QE deloval tudi v Evropi?
Menim, da bi, ja.
V taki obliki, kot ga imajo strukturiranega sedaj?
Menim, da bi morali biti nekoliko bolj agresivni. Občutno bi morali povečati velikost bilance ECB. Trenutna bilanca je za približno 1.000 milijard evrov nižja v primerjavi z marcem leta 2012. To bi lahko storili s kupovanjem določenih finančnih instrumentov. Kupiti bi morali za 1.500 milijard evrov finančnih instrumentov. Tako se pojavlja tudi vprašanje: Kaj bi kupovali? Nisem oseba, ki bi lahko predvidela zakonske omejitve tega početja, zato mislim, da to ne bi bilo tako preprosto. Pred njimi je zahtevna naloga, ampak imajo pot, ki bi jo lahko ubrali.
Preberite tudi: ECB bo drugi program odkupovanja finančnih instrumentov zagnala novembra
In prej bodo začeli s kupovanjem, bolje bo?
To drži že dalj časa in mislim, da se tega tudi zavedajo. Obstajajo zakonske in tudi politične ovire. Obstajajo tudi različni pogledi v raznih delih EU o tem, kaj bi morali storiti.
Torej QE spremeni razmere na finančnih trgih?
Ne samo to, spremeni tudi počutje vlagateljev in okolje v katerem se odločajo za porabo ter investicije. S tem mislim predvsem na to, da se poveča potrošnja ter investicije. In tudi podjetja bolj sodelujejo na trgih.
