Mejni trgi (Frontier markets) so v zadnjem času zelo priljubljeni med vlagatelji, saj predstavljajo najbolj verjetnega naslednika skupine BRIC. Kar potrjuje tudi raziskava, ki so jo konec leta 2013 naredili pri Bank of America/Merrill Lynch, po rezultatih katere se vlagatelji raje odločajo za investiranje na mejne trge, namesto tradicionalnih trgov v razvoju (držav BRIC). Optimistično razpoložen je celo Mark Mobius, ki velja za enega izmed najboljših upravljavcev na svetu. Pravi, da so mejni trg
Se strinjate z izjavo g. Mobiusa in zakaj? Od kje tak optimizem?
Gospod Mobius ima res dolgoletne izkušnje skupaj in ve najbolje, kje so bila vrednotenja delnic Rusije, Brazilije ali Indije pred dvajsetimi leti. Vem pa, da so mnogi mejni trgi skozi oči gospodarskega razvoja res na ravni, na kateri so bili tradicionalni »emerging« trgi več kot desetletje nazaj. Od kje optimizem? Mislim da optimizem ne velja za vse mejne trge, saj se med seboj močno razlikujejo.
Verjamem pa, da mnogi mejni trgi ne izpolnjujejo zahtev marsikaterega institucionalenga investitorja, predvsem skozi objektiv likvidnosti.
Glede na letošnje rezultate, je navdušenje na mejnimi trgi letos upravičeno. Sklad Numerica Emerging Frontiers, ki ga upravljate, je letos zrasel že za 11 odstotkov. Kaj je najbolj odgovorno za ta rezultat?
Omenjeni rezultat ni odraz investicij le v mejne trge, ampak v kombinacijo mejnih in tradicionalnih trgov v razvoju. Če bi sledili le mejnim trgom, bi bile donosnosti še večje, saj so trgi bližnjega vzhoda, ki so tradicionalni mejni trgi, letos eksplodirali. In če bi bili povsem osredotočeni le na mejne trge, bi morali za primerjavo uporabiti indekse mejnih trgov. Ti pa imajo prevelik delež Bližnjega Vzhoda in posledično preveč sistemskega tveganja.
Donosnost je bila ustvarjena skozi kombinacijo različnih trgov in sektorjev. Izpostavil bi Šrilanko, kjer ima sklad investiranih skoraj 20% sredstev.
Več o skladu Numerica Emerging Frontiers ...
Raziskava, ki jo je naredilo podjetje LR Global, je pokazala da so bili mejni trgi v zadnjih desetih letih najmanj volatilna naložbena skupina (v primerjavi z razvitimi trgi in trgi v razvoju). Rezultat pripisujejo nizki izpostavljenosti teh trgov dogajanju v svetu, kar se bo v prihodnje zagotovo spremenilo. Kako bi komentirali izsledke te raziskave?
Strinjam se z izjavo. Na mnoge mejne trge je težko priti, odpiranja računov trajajo neverjetno dolgo, likvidnost je nizka in mnoge globalne investitorje obe značilnosti odvračata. Posledično je portfeljskega denarja, ki bi jim bil izpostavljen, dokaj malo. Rezultat je nizka volatilnost. Z rastjo gospodarstev mejnih trgov, z večanjem tržne kapitalizacije v primerjavi z BDP, z vključevanjem mejnih trgov v prevladujoče indekse in interes globalnih investitorjev bo kmalu drugačen.
Ali so geopolitična tveganja (Vzhodna Evropa, Bližnji Vzhod, Azija) kako vplivala na kapitalske trge mejnih držav?
Geopolitična tveganja vedno vplivajo, ne glede na to ali smo na mejnih ali razvitih trgih. Nestrpnosti na bližnjem vzhodu, agresivne besede med Vietnamom in Kitajsko, vojaški puč na Tajskem in mnogo drugih dogodkov seveda vpliva. Vendar je zanimivo to, da je največje geopolitično tveganje za delniške trge danes v Evropi, natančneje v Ukrajini. In največji osmoljenec je Rusija, ki je tipični predstavnik tradicionalnih trgov v razvoju.
Kdo poleg vas še skrbi za upravljanje sklada?
Sam sem glavni upravljavec. Pri brušenju odločitev mi na sedežu v Ljubljani pomaga kolega Mitja Madon. Pri oblikovanju novih predlogov pa iz Jugovzhodne Azije, natančneje iz Bangkoka, naš analitik Miha Zupan.
Na kakšen način izbirate naložbe? Kaj morate vedeti o podjetju in trgu, preden se odločite za investicijo? S kakšnimi tveganji se srečujete pri iskanju naložb?
Čeprav imamo investicijskega analitika nastanjenega v regiji JV Azije, kjer je investiranih več kot 50% sredstev sklada (op. Miha Zupan), se pri izbiri posameznih delnic močno zanašamo na ekspertizo naših posrednikov na vsakem posameznem trgu. Prednost naše investicijske ekipe ni v obiskovanju podjetij in nihovo podrobno preučevanje, ampak v odločitvah, koliko portfelja nameniti posamezni državi, koliko portfelja nameniti posameznemu sektorju, s kakšnimi vrednotenji se soočiti in kdaj vstopiti oziroma izstopiti iz naložbe. V investicijski latovščini lahko rečemo, da so prej omenjene odločitve tiste, ki bi morale skladu dodati alfo, to je tisti del, ki je boljši od primerjalnega indeksa.
Katere države bi posebej izpostavili kot trge, ki vlagateljem lahko ponudijo najvišje donose?
Če bi stavili le na najvišje donose, bi verjetno kmalu izbrali Rusijo, ali morda Kitajsko. Ker pa donosi niso vse, imamo raje Šrilanko, Vietnam, Romunijo in še kaj. Ob tem pa bi želel izpostaviti, da investiramo v pretežno majhna podjetja (»small caps«), saj smo tam našli svojo nišo. Kajti dokler je naš sklad še majhen po obsegu sredstev v upravljanju, lahko mnogokrat izkoristimo anomalije pri vrednotenju podjetij nizkih tržnih kapitalizacij. Enako velja za manj likvidne trge.
Kam bo sedaj v obdobju polleta NEF investiral sredstva?
Kaj dosti ne bomo spreminjali obstoječe izpostavljenosti. Zelo natančno spremljamo cenovno gibanje na Kitajskem (ki je pomemben trg tudi širše) in iščemo podjetja majhnih tržnih kapitalizacij tudi v Južni Koreji. Ki ni tipičen trg v razvoju.
Za koga je sklad najbolj primeren?
Za vsakogar ki verjame (tako kot naša ekipa), da se visoka gospodarska rast trgov v razvoju in mejnih trgov slej ko prej odrazi v donosnosti delnic, za tiste, ki so spremljali naše upravljanje na omenjenih trgih v zadnjih desetih letih in za vse tiste, ki nam zaupajo, da lahko najdemo poceni delnice na poceni trgih z visokimi rastmi poslovanja in visokimi rastmi gospodarskega napredka.
Kje lahko obstoječi ali pa potencialni vlagatelji v Numerica Emerging Frontiers izvedo več o teh trgih na katere sklad vlaga?
Naš analitik Miha Zupan, ki je sicer nastanjen v Bangkoku, pogosto potuje po regiji JV Azije in tudi širše, pripravlja redne mesečne analize Numerica Travel Report, ki jih lahko najdete na naši spletni strani in pa tudi na vaši spletni strani Vzajemci.com.
