Grki trepetajo pred novimi varčevalnimi ukrepi, kjer zbode v oči odpuščanje 25.000 javnih uslužbencev, vlada pa pred obiski trojice.
V Evropi se že štiri mesece šušlja o novem paketu grških varčevalnih ukrepov, ki so včeraj po neuradnih kanalih le pricurljali v javnost. Njihovo ostrino je želel omiliti finančni minister Yiannis Stournaras z izjavo, da so kreditorji sočasno odobrili dveletno podaljšanje rokov za izpolnjevanje obljub, ki jih je Grčija dala Evropi v zameno za 130 milijard evrov vredni paket finančne pomoči. Vendar sta kratkotrajno upanje, da bi grško gospodarstvo vendarle nekoliko lažje zadihalo, po hitrem postopku zatrla nemški finančni minister Wolfgang Schäuble in guverner Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, ki sta vehementno zavrnila vsakršen dogovor z Atenami. Z 90-minutnim zamikom pa je to storil tudi Stournaras sam.
Grškemu ljudstvu je tako preostal le strah pred težkimi varčevalnimi ukrepi, med katerimi najbolj zbode v oči odpuščanje 25.000 javnih uslužbencev. Vlada naj bi namreč javne uslužbence v kratkem premestila v »delavski bazen«, iz katerega bo nato vsako četrtletje izbrisala 5000 ljudi. Že prihodnje leto bo brez dela v javnem sektorju ostalo 20.000 ljudi, leta 2014 pa še dodatnih 5000. Ob tem naj bi Atene načrtovale skoraj popoln izbris izrednih profesorjev, katerih število se bo znižalo s 15.226 na vsega 2000. Vsi na novo brezposelni ob tem ne bodo mogli več računati na posebna plačila in sezonske ugodnosti, saj jih namerava vlada s prihodnjim letom ukiniti.
Tiste srečne Grke, ki še imajo zaposlitev, tako verjetno niti ne bo preveč zmotilo zvišanje upokojitvene starosti s 65 na 67 let. Kot tudi ne 25-odstotno zvišanje kazni za prometne prekrške, ki je obljubljeno za prihodnji marec. Ali pa denimo podaljšanje roka (do leta 2018) za plačevanje izrednega solidarnostnega davka, ki lahko poveča davčno breme zavezanca za največ pet odstotkov. Za večji davčni izplen so sicer Atene predvidele tudi razširitev davčnih razredov s sedanjih osem na le tri do štiri, medtem ko bodo na drugi strani ukinili nekatere davčne olajšave in izjeme, pri čemer si lahko za nameček višje davščine obetajo kmetovalci.
Grčija vse manj grška
»Narod si bo pisal sodbo sam,« je morda rek, ki je še držal na začetku geneze grških težav, a danes bi bil za Grčijo najbrž bolj primeren: »Narod je z glasovanjem na volitvah spisal uvod, jedro je spisala grška politika, zadnjo piko pa bodo očitno naredili evropski kreditorji«. Trojica (EU, ECB in IMF) naj bi namreč od Grkov v zameno za naslednjo, 31,5 milijarde evrov visoko tranšo posojila zahtevala vse večjo predajo suverenosti. Skrbniški oziroma tako imenovan escrow račun, na katerega se steka finančna pomoč Grčiji, naj bi poslej upravljala ECB in ne več grška centralna banka, kot je bila dosedanja praksa. Morda še bolj sporen pa je predlog, da bo morala Grčija, ko spleza na zeleno vejo, del proračunskih presežkov na ta račun tudi nakazovati.
Strokovna služba trojice naj bi medtem že pripravila svoje kovčke za selitev v Atene, kjer bo bdela nad pobiranjem grških davkov, bojem proti korupciji in privatizacijo. S tem pa zahtev trojice ni konec, saj želi nadzorovati tudi prihodnje zadolževanje Grkov. Nad dražbami državnih vrednostnih papirjev naj bi tako bdela evropska komisija, ki bo lahko zadolževanje celo preprečila.
