Opravili smo pogovor s članom upravljavske ekipe družbe NLB Skladi, Grego Kurentom.
Cene nafte so letos močno porasle, kar se je odrazilo tudi na vrednosti delnic podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo nafte in tudi drugih energentov. Svoje sta dodala tudi spor med članicami OPEC+ in grožnja višje inflacije, pri čemer so ravno energenti tisti, po katerih posegajo številni vlagatelji v inflacijskih obdobjih. Drugi segment trga, po katerem posegajo vlagatelji v inflacijskih obdobjih pa so kovine. Zato smo se odločili za pogovor z Grego Kurentom, upravljavcem družbe NLB Skladi in je član ekipe, ki upravlja sklad NLB Skladi – Naravni viri delniški, ki sredstva vlagateljev investira v oba prej omenjena sektorja.
Predvsem segment energetike je letos zelo pozitivno presenetil in beleži nadpovprečno rast. Kot pravijo analitiki, je bil sektor pred koncem leta 2020 še podcenjen, sedaj pa pravično vrednoten, saj cene delnic podjetij iz tega sektorja niso tako močno porasle, kot pa cene energentov. Menite, da je še potencial za rast cen energentov? Tukaj v prvi vrsti seveda govorimo o nafti.
Cene energentov so res porasle več kot cene delnic podjetij iz tega sektorja. Razlog za razliko je tudi v »umetno« višji ceni nafte, kot bi bila v primeru, da bi trg deloval popolnoma prosto. Članice skupine OPEC+ namreč z medsebojnim dogovorom mesečno načrpajo manjšo količino nafte, s čimer vplivajo na manjšo ponudbo in višjo ceno nafte.
Višja cena nafte bi sicer pozitivno vpliva na poslovanje podjetij, ki črpajo nafto, a v manjši meri, saj zaradi prej omenjenih dogovorov prečrpajo manjšo količino, hkrati pa bi bili njihovi prihodki ob nižji ceni nižji. Tudi v ZDA zaradi negotovosti glede prihodnjega povpraševanja in omejitev pri črpanju nafte v ZDA, potem ko so te letos ponovno pristopile k pariškemu podnebnemu sporazumu, ameriška naftna podjetja počasneje povečujejo količino načrpane nafte. Za poslovanje rafinerij pa so trenutne razmere še manj ugodnejše, saj kupujejo nafto po višji ceni, na prodajni strani pa je zaenkrat povpraševanje še vedno pod nivoji izpred začetka pandemije.
Glede na trenutno počasno prilagajanje ponudbe povpraševanju menimo, da še obstaja prostor za rast cen energentov. Se je pa vseeno treba zavedati nasprotnega tveganja padca cen v primeru hitrejše rasti črpanja v ZDA ali dogovora o hitrejšem povečanju količine načrpane nafte s strani članic skupine OPEC+. A temu tveganju pripisujemo manjšo verjetnost, saj verjamemo, da se bo ponudba nafte povečevala postopoma.
Kako se je v zadnjem obdobju spreminjalo povpraševanje po nafti? Je bilo povpraševanje višje, nižje ali v skladu s pričakovanji?
Ob spomladanskih zapiranjih gospodarstev je po ocenah Ameriške uprave za energetske informacije (EIA) povpraševanje po naftnih derivatih upadlo za 20 %. Za celotno leto 2020 pa EIA ocenjuje, da je povpraševanje po naftnih derivatih upadlo za slabih deset odstotkov, v naslednjem letu pa bo povpraševanje ponovno doseglo nivo povpraševanja iz leta pred pandemijo, kar pa je seveda še vedno le ocena, saj koronavirusa še vedno nismo popolnoma obvladali.
Kako pa je s proizvodnjo nafte? Vemo namreč, da so pri trenutnih cenah konkurenčni tudi ameriški proizvajalci, in ne več le članice OPEC+. Bi lahko znova prišlo do šoka na naftnem trgu?
Večina ameriških proizvajalcev je pri današnjih cenah rentabilnih, a bistvenega povečanja kapacitet z njihove strani ni bilo opaziti. Ponovni začetek črpanja iz obstoječih vrtin namreč zahteva tudi povečane investicijske vložke in ponovno zaposlitev ljudi, ki pa so se danes manj pripravljeni vrniti na delovna mesta.
Kljub temu da je danes cena nafte višja kot pred začetkom pandemije, v ZDA danes načrpajo približno 15 % manj nafte kot pred tem. Zaradi že prej omenjenih negotovosti ob pridružitvi ZDA pariškemu podnebnemu sporazumu in zaradi manjših vložkov naftnih družb v razvoj novih vrtin je verjetnost šoka v obliki hitre rasti ponudbe in višjega padca cene nafte malo verjetna.
Ena glavnih tem zadnjih mesecev je trenutno grožnja višje inflacije. Analitiki višjo verjetnost pripisujejo scenariju prehodne visoke inflacije, se pa v zadnjem času pojavlja vedno več skeptikov, ki menijo, da bo inflacija visoka dlje časa. Bi lahko tak potek dogodkov še dodatno vplival na rast cen nafte? Bi posledično beležili tudi rast cen delnic naftnih podjetij ali bi lahko prišlo tudi do padca?
Del povišane inflacije je predvsem posledica ponovnega odpiranja gospodarstev; podjetja povečujejo svoje varnostne zaloge, potrošniki pa več trošijo, saj so se večini v zadnjih letih prihranki povečali. Vendar takega nenadnega povečanja povpraševanja oskrbovalne verige ne zmorejo oskrbeti oziroma se hitro prilagoditi s povečanjem kapacitet, zaradi česar smo priča višji inflaciji.
V družbi NLB Skladi menimo, da se bo trenutno visoko povpraševanje postopoma normaliziralo, proizvodnja dobrin pa prilagodila novim razmeram in da je višja inflacija zato le prehodne narave. Gibanje cene nafte pa je odvisno predvsem od prihodnjih dogovorov članic OPEC+ glede prihodnje količine načrpane nafte in ameriških ukrepov po pridružitvi pariškemu podnebnemu sporazumu.
Ko smo že pri inflaciji, bi se dotaknili tudi drugega pomembnega segmenta v portfelju sklada - kovinam in rudarstvu. Gre tudi za enega iz sektorjev, ki naj bi se dobro odzival na inflacijske pritiske. Je opaziti pritiske na rast cen tudi v tem segmentu?
Večina kovin je od sredine leta 2020 dalje beležila rast cen in je tudi že presegla nivoje iz obdobja pred pričetkom pandemije.
Velike denarne in fiskalne spodbude ter napovedi, da bodo novi spodbujevalni ukrepi usmerjeni v gradnjo in modernizacijo infrastrukture ter v smeri povečane rabe zelenih virov energije, so sprožile povečano povpraševanje po različnih vrstah kovin. Cene kovin bodo tako tudi vztrajale pri višjih cenah, dokler se ne bodo povečale kapacitete, ki bodo uravnotežile ponudbo in povpraševanje.
Kakšna so vaša pričakovanja za ta segment trga?
Večina naštetih razlogov rasti cen kovin je že vključena v cenah, dodatno pa je k hitrejši rasti prispeval tudi špekulativni dejavnik, ki pa počasi pojenja. Treba je omeniti, da je zaradi visoke rasti cen kovin Kitajska sprostila na trg del svojih strateških zalog. Dodatno pa se kitajska proizvodnja aktivnost od novembra 2020 dalje ohlaja, na kar nakazujejo nižje vrednosti kazalnika PMI za Kitajsko, kar je pomemben dejavnik, saj Kitajska predstavlja kar polovico vsega povpraševanja po kovinah.
S tem verjamemo, da je večina rasti že za nami, bodo pa nadaljnje spodbude gospodarstvom drugod v razvitem svetu in tranzicija k povečani uporabi zelene energije ohranjale podporo povpraševanju, tako da večjih popravkov navzdol trenutno ne pričakujemo.
Bi rekli, da je sklad NLB Skladi - Naravni viri delniški primeren za dolgoročno periodično varčevanje?
Podsklad NLB Skladi – Naravni viri delniški je dopolnilni sklad in je kot tak primeren predvsem za dinamične vlagatelje, ki že imajo večji del premoženja naložen v širše razpršene podsklade.
Kakšen delež naložbenega portfelja naj bi predstavljal sklad v portfelju povprečnega vlagatelja?
Povprečni vlagatelj, ki ima sredstva razpršena v svetovno razpršenih podskladih, ima približno desetino sredstev naloženih v segment energetike ter kovine in rudarstva. Tako za povprečnega vlagatelja ni potrebe po dodatnih vplačil v dotični podsklad, za dinamičnega vlagatelja, ki pa si želi večje izpostavljenosti temu segmentu, pa se priporoča, da poleg razpršenih podskladov, podsklad NLB Skladi - Naravni viri delniški predstavlja do največ 5 % celotnega portfelja posameznika.
Pravilo pravi, da višja donosnost prinaša tudi večja tveganja. Katerim naložbenim tveganjem se vlagatelj izpostavi ob naložbi v sektor energetike ter sektor kovin in rudarstva? Kako pomembno je valutno tveganje?
Določeno tveganje predstavlja tudi valutno tveganje, saj se po energentih in surovinah trguje predvsem v ameriških dolarjih, medtem ko so na primer stroški dela v lokalnih valutah. Vendar se podjetja proti tem tveganjem tudi zavarujejo z ustreznimi finančnimi instrumenti, kar to tveganje ustrezno zmanjšuje. Med večja tveganja lahko navedemo predvsem tržno tveganje, na katerega vpliva splošna gospodarska aktivnost, geopolitična tveganja in na primeru naftnega sektorja tudi dogovori članic OPEC+ držav.
Ali ste tudi sami vlagatelj v sklad NLB Skladi - Naravni viri delniški?
Da.
Hvala!
