Po signalih, ki prihajajo iz vlade, povečanja investicij v gradbeništvo letos ne gre pričakovati, meni Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in gradbenega materiala pri GZS, ki opozarja, da so investicije temelj okrevanja gradbeništva.
Tega verjetno še nekaj časa ne bo, saj Slovenija lastnih sredstev za zagon investicij enostavno nima, medtem ko zakonodaje, ki bi resneje spodbudila prihod tujih investitorjev, prav tako še ni.
Proces propadanja gradbenih podjetij se lahko nadaljuje
Do podobnih sklepov je prišel tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki v marčnem ekonomskem ogledalu ugotavlja, da so na lansko znižanje gradbenih investicij med drugim vplivali 18,3 odstotka (nominalno) nižji javnofinančni izdatki za investicije. Eden očitnih primerov kroničnega pomanjkanja sredstev za financiranje gradbenih projektov so ceste. Po zagotovilih Direkcije za ceste so projekti za nujno potrebne rekonstrukcije cest že nekaj časa pripravljeni, vendar denarja za njih žal ni. "Letos bo to mogoče prepoznati kot nižjo raven stanja vzdrževanosti naših cest", pojasnjuje Renar, ki se boji, da bo to pustilo negativen vtis zlasti pri tujih obiskovalcih Slovenije.
V gradbeništvu se medtem pojavlja dodaten problem, opozarja Renar. Naročniki iz javnega sektorja namreč pogosto odpovedujejo že podpisane pogodbe, kar povzroča izvajalskim podjetjem, podizvajalcem in dobaviteljem nove težave in visoke dodatne stroške. Sistem javnega naročanja ob slabo delujoči pravni državi, še posebno ko gre za dolžniško upniške odnose, posledično ne koristi tehnološko in organizacijsko bolj sposobnim podjetjem, saj deluje nepredvidljivo. Še včeraj dobra podjetja se tako čez noč spremenijo v pogorišča, "namesto čiščenja na trgu in pozitivne selekcije med podjetji, nas čaka popolnoma nepredvidljiv proces propadanja podjetij v panogi", svari Renar.
Vrednost gradbenih del v treh letih manjša za polovico
Dokler se razmere na trgu ne uredijo, se bo nadaljnji trend krčenja gradbene panoge nadaljeval. Vrednost gradbenih del celotnega leta 2011 je bila v primerjavi z letom 2008, ko je gradbeništvo doseglo svoj vrhunec, tako nižja že za 51,2 odstotka. Če je leta 2008 skupna vrednost opravljenih gradbenih del v Sloveniji znašala 3,55 milijarde evrov, je lani padla le še na 1,73 milijarde evrov. Samo na stavbah se je vrednost opravljenih del v treh letih znižala za 59,8 odstotka, na gradbenih inženirskih objektih pa za 45 odstotkov.
Februarja se je vrednost gradbenih del na mesečni ravni, po januarski 17-odstotni rasti, ponovno znižala za 10,2 odstotka. Negativni trend v letni primerjavi se nadaljuje že več zaporednih mesecev, nič drugače ni bilo februarja, saj je bila vrednost opravljenih gradbenih del nižja za 27,5 odstotka. Na inženirskih objektih je bila ta skromnejša za 25,7 odstotka, na stavbah pa za 29,6 odstotka, kar je nekoliko bolje kot januarja. V prvem letošnjem mesecu je bila vrednost opravljenih gradbenih del na stanovanjskih objektih nižja skoraj za polovico, medtem ko je februarja ta za 18,4 odstotka presegla vrednost izpred dvanajstih mesecev.
Kljub zastoju na nepremičninskem trgu lepši leti 2013 in 2014?
Kljub temu kažejo izdana gradbena dovoljenja, da se bodo stanovanjske investicije letos še dodatno znižale, kar je predvsem posledica nakopičenih zalog neprodanih stanovanj. Veliko teh je po propadu nekaterih največjih slovenskih gradbenih podjetij v lasti bank. Slednje so s kreditiranjem odločilno pomagale napihniti nepremičninski balon, zdaj pa na trgu ne najdejo ustreznih kupcev in cen za prodajo stanovanj.
Kriza je tudi banke močno opekla, "a najtežje posledice danes nosijo gradbeni izvajalci", meni Renar. Hkrati opozarja, da banke z zmanjševanjem svoje izpostavljenost do gradbeništva močno omejujejo dostop izvajalskim gradbenim podjetjem do posojil in garancij, ki jih ta nujno potrebujejo za normalno funkcioniranje na trgu. Kljub opozorilom z vseh strani se zdi, da vlada in banke nimajo želje ohraniti niti naših nekdanjih paradnih konjev v gradbeni panogi. Zadnji velikan postavljen pred zid je Primorje.
Čeprav čaka gradbenike še eno medvedje leto, bi lahko že naslednje prineslo več dobrih novic. Korak v pravo smer bosta po oceni Umarja pomenili že leti 2013 ali 2014, ko naj bi gradbeništvo prvič, sicer posredno, prispevalo h gospodarski rasti. Napovedana rast domače potrošnje naj bi namreč izhajala iz okrevanja zasebne potrošnje in krepitve investicijske dejavnosti.
Bankam ključna vloga v vzponu in padcu gradbeništva
Analiza vzpona in padca slovenskega gradbeništva, ki jo je opravilo več strokovnjakov z dr. Andrejo Cirman iz ljubljanske ekonomske fakultete na čelu, jasno kaže, kako pretirano je bilo zadolževanje gradbenih podjetij glede na ustvarjen denarni tok in zakaj so banke v gradbeništvu tako močno prisotne.
V letih visoke gospodarske rasti 2006, 2007 in 2008 je gradbeništvo ustvarilo med 305 in 420 milijoni evrov letnega dobička pred davki in amortizacijo (EBITDA). Večino tega so podjetja vložila v svojo nadaljnjo rast in razvoj, za kar so se samo leta 2006 pri bankah zadolžila za 540 milijonov evrov, leta 2007 pa za več kot milijardo evrov. Kljub temu so izkazovala nizek denarni tok, ki je leta 2006 znašal le 70 milijonov evrov, leto kasneje 258 milijonov evrov, v letu 2008, ko se je kriza začela, pa je bil že negativen, kot tudi leto kasneje.
