S postopnim okrevanjem evropskega gospodarstva se zmanjšuje tudi zanimanje za švicarski frank, ki je v zadnjih tednih že izgubil del svoje vrednosti. Tega so bila vesela tudi številna slovenska gospodinjstva, ki so se pred začetkom finančno-gospodarske krize zadolžila v pregovorno stabilni valuti te alpske države.
Odločitev nekaterih švicarskih bank, ki so uvedle negativno obrestno mero na depozite v frankih, utegne pozitivno vplivati tudi na številna slovenska gospodinjstva, ki so se v času gospodarske konjunkture zadolžila v valuti te alpske države. Prav to je namreč skupaj s postopno stabilizacijo razmer v Evropski uniji zmanjšalo zanimanje za švicarski frank, ki je v zadnjih dveh tednih v primerjavi z evrom izgubil že dobre tri odstotke vrednosti.
Bankirji ne pričakujejo večjega skoka
»Padec vrednosti švicarskega franka je tudi posledica rasti zaupanja v delniške trge, saj so se prihranki iz frankov začeli seliti tudi na delniške trge po vsem svetu,« so ocenili v Banki Celje, kjer opažajo, da se je letos ustavil tudi padec referenčne obrestne mere libor. »Tečaj evro:frank je dosegel ravni, ki jih nismo videli že od maja lani. V prihodnjih mesecih lahko pričakujemo ponovno krepitev franka, proti meji 1,22 franka za evro, a bi do konca leta tečaj lahko dosegel tudi višje ravni od trenutnih,« menijo v Abanki, medtem ko Bojan Pliberšek iz Nove Ljubljanske banke pričakuje, da se bo tečaj letos gibal med 1,2 in 1,3 franka za evro.
»Če bi se stanje v evropskem gospodarstvu še izboljšalo, je seveda možna tudi večja rast,« so ocenili v banki Hypo, kjer pa kratkoročno večjega znižanja vrednosti franka v primerjavi z evrom ne pričakujejo. Po ocenah analitikov švicarska centralna banka vsaj kratkoročno še ne bo dopustila večjega padca vrednosti franka. Toda če bi se izkazalo, da švicarsko gospodarstvo izgublja zagon v primerjavi z evropskimi državami, bi se utegnilo spremeniti tudi to.
Švicarji še vedno bremenijo gospodinjstva
Čeprav so slovenske banke umaknile stanovanjska posojila v švicarskih frankih iz svoje ponudbe že konec leta 2008 oziroma v začetku leta 2009, so gospodinjstva v zadnjih štirih letih odplačala le manjši del glavnice teh posojil. Glavnina teh posojil je bila namreč odobrena med letoma 2006 in 2008, ko je bilo za en evro mogoče kupiti med 1,5 in 1,65 franka, danes pa le še 1,25. Krepitev vrednosti franka so tako gospodinjstva občutila zlasti prek višjih mesečnih obrokov, obenem pa se jim je zvišala tudi glavnica posojil.
Po podatkih Banke Slovenije je še vedno kar 18 odstotkov stanovanjskih posojil vezanih na frank. Skupno so imela gospodinjstva konec lanskega leta pri domačih bankah najetih za kar 924 milijonov evrov posojil v švicarskih frankih oziroma z valutno klavzulo na švicarski frank. V štirih letih, odkar slovenske banke ne odobravajo več stanovanjskih posojil v frankih, je gospodinjstvom uspelo odplačati le slabih 200 milijonov evrov glavnice teh posojil. Od tega večino šele v zadnjem letu in pol, ko je na valutni trg odločno vstopila tudi švicarska centralna banka in preprečila nadaljnjo krepitev franka, ki velja za eno najstabilnejših svetovnih valut.
Bo obrat trenda udaril po bankah?
Razmah stanovanjskih posojil v frankih se je v Sloveniji intenziviral zlasti med letoma 2006 in 2008, saj so bila tedaj ta posojila bistveno cenejša od evrskih, kar je fizičnim osebam omogočilo tudi najetje večjega posojila in posledično nakup želene nepremičnine. Pri odobravanju stanovanjskih posojil v frankih so bile najbolj agresivne banke v večinski tuji lasti (zlasti Unicredit in Hypo), ki so prav s pomočjo teh posojil krepile svoj tržni delež. Še leta 2007 so banke v večinski tuji lasti odobrile kar okoli tri četrtine vseh stanovanjskih posojil v švicarskih frankih, čeprav so imele glede na obseg danih posojil le tretjinski tržni delež. Tako ne preseneča, da delež posojil v švicarskih frankih pri velikih domačih bankah trenutno znaša le dva odstotka vseh posojil nebančnim strankam, pri bankah v večinski tuji lasti pa je delež skoraj štirikrat višji in dosega kar 7,5 odstotka.
Vse banke v večinski tuji lasti imajo trenutno za okoli 600 milijonov evrov stanovanjskih posojil v frankih, velike domače banke za okoli 300 milijonov evrov, medtem ko na majhne banke odpade manj kot deset milijonov evrov. Morebitna ponovna depreciacija oziroma padec vrednosti franka bi tako še najbolj udaril po bilancah bank v večinski tuji lasti. Če bi frank v primerjavi z evrom izgubil deset odstotkov, bi tuje banke od svojih komitentov dobile vrnjenih 60 milijonov evrov manj glavnic posojil, če bi se ponovno povzpel na ravni pred začetkom krize, pa skoraj 200 milijonov evrov manj. Kakšne izgube bi zaradi tega imele banke, ni mogoče napovedati, saj ni znano, v kakšni meri in kako kakovostno so se banke zaščitile pred valutnim tveganjem.
