Vsi pogosto slišimo, da je treba portfelj naložb prilagajati in ga imeti pod nadzorom. Na drugi strani pa imamo veliko ljudi, ki temu odločno nasprotuje in zagovarja strategijo kupi in drži.
V resnici imajo prav vsi, a brez občasnega prilagajanja portfelja se lahko zelo hitro zgodi, da bo vlagatelj po nepotrebnem izpostavljen tveganju, na katerega ob svoji investiciji ni računal.
Poglejmo primer vlagatelja, ki se je pred 10 leti odločil za investicijo v relativno varen portfelj, uravnotežen med delnicami in obveznicami. Za primerjavo bom za delniški del portfelja upošteval globalni delniški sklad, za obvezniški pa obvezniški sklad, ki sredstva investira v obveznice z visoko bonitetno oceno, izdane v evrih in predstavlja primerno naložbo za bolj konzervativne vlagatelje.
Pri tovrstni sestavi je vlagatelj vnaprej določil svojo stopnjo tveganja, usmeril se je tudi na razvite trge, pomemben poudarek pa je dal tudi na obvezniški del portfelja. V 9 letih bi se vrednost portfelja zvišala za 49 odstotkov.
Po rasti zadnjih 10 let bi vlagatelj danes, ko se nahajamo na rekordnih vrednosti in je previsoika izpostavljenost delniškim naložbam neprimerna, imel portfelj sestavljen skoraj izključno iz delnic. Nihče ne pravi, da bo sledil obrat trenda. Dejstvo pa je, da podatka, do kdaj bo trajala rast, ne ve nihče. Kot smo večkrat izpostavili, je v primeru investiranja bolje paziti na tveganje, ki se mu izpostavimo, šele v drugi točki pa na potencialno donosnost. Nenazadnje je cilj, da naši prihranki pridobivajo vrednost, ne špekulacija.
