Ameriški borzni indeksi so v zadnjih štirinajstih dneh močno padli. Med glavnimi razlogi za občutno korekcijo je slabo stanje evropskega gospodarstva oziroma evropske monetarne unije. Poleg evropskih bank je v preteklem tednu vlagateljem sive lase povzročala tudi ameriška banka JP Morgan. Da vse le ni tako črno pa so pokazali v družbi Facebook, ki je v zadnjem tednu povsem zasenčila vsa preostala podjetja.
Ameriški borzni indeksi so v zadnjih štirinajstih dneh močno padli. Osrednji borzni indeks Dow Jones je izgubil 5,8 odstotka vrednosti, še nekoliko slabše pa sta se odrezala S&P500 in tehnološki indeks Nasdaq. Prvi je trgovanje končal 6,23 odstotka nižje, Nasdaq pa je izgube še poglobil in se ustavil pri 7 odstotni izgubi. Poleg delnic so padle tudi cene zlata in drugih surovin, kar kaže na precej visok nivo panike na delniških trgih.
Ponovno je v ospredju scenarij izstopa Grčije iz evro območja
Med glavnimi razlogi za občutno korekcijo je slabo stanje evropskega gospodarstva oziroma evropske monetarne unije. Ponovno je v ospredju scenarij izstopa Grčije iz evro območja, hkrati pa se odpira nova rana enotne evro valute. Španija že kaže resnejše znake krize bančnega sistema. V zadnjem tednu se je morala na mednarodnem obvezniškem trgu zadolževati po nivojih, ki so blizu rekordov iz leta 2009, prav tako pa slabo luč na španske finance meče nacionalizacija španske banke Bankia. V zadnjih dneh naj bi samo španski varčevalci z računov na Bankii dvignili preko milijarde evrov. Posledično je cena delnic Bankie zgrmela že za okoli 30 odstotkov.
Izguba JP Morgan poskrbela za padec delnice
Poleg evropskih bank je v preteklem tednu vlagateljem sive lase povzročala tudi ameriška banka JP Morgan. Po objavi novice, da je banka pri trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti izgubila 2 do 3 milijarde dolarjev, so delnice banke strmoglavile. V četrtek je bila delnica družbe JP Morgan vredna kar 21 odstotkov manj kot teden poprej.
Facebook v središču pozornosti
Da vse le ni tako črno pa so pokazali v družbi Facebook, ki je v zadnjem tednu povsem zasenčila vsa preostala podjetja. V petek se je internetni gigant Facebook namreč uvrstil v kotacijo na newyorški borzi. Potem, ko so v zadnjih mesecih analitiki špekulirali o ceni v prvi javni prodaji (IPO), smo v zadnjem tednu pred pričetkom kotacije dobili izredno zanimiv podatek o dvigu IPO cenovnega razpona, ki je bil zaradi ogromnega povpraševanja po delnicah dvignjen z 28-34 dolarjev na 34-38 dolarjev po delnici. Seveda je bilo takoj jasno, da bo cena dosegla maksimalni del razpona pri 38 dolarjih. Poleg povišanja cenovnega razpona se se pri družbi Facebook odločili ponuditi trgu nekoliko višji odstotek celotne izdaje, da bi tako uspeli vsaj nekoliko zapolniti apetite kupcev.
Mnenja analitikov o ceni delnic Facebooka v IPOju so močno deljena. Po mnenju skeptikov gre v tem trenutku za previsoka vrednotenja glede na trenutno poslovanje. Na drugi strani pa, v kolikor bo družba uspela dodobra izrabiti bazen 900 milijonov uporabnikov, ki v tem trenutku še vedno raste, kot izreden poslovni model za trženje, bodo lahko poslovni rezultati kmalu upravičili trenutna visoka vrednotenja.
