Evropski komisiji v tem tednu ni uspelo prepričati vlagateljev na svetovnih kapitalskih trgih h nakupom. Ravno nasprotno. Razprodaja delnic se je nadaljevala tudi v tem tednu, predvsem po zaslugi slabih napovedi, ki prihajajo iz Evrope.
Moody's poskrbela za preplah
V začetku tedna je preplah na borzah povzročila bonitetna agencija Moody's, ki je sporočila, da je bonitetna ocena Francije in ZDA ogrožena.
To utemeljuje predvsem z napovedjo in skromno rastjo BDP, rastjo primanjkljaja v javnih financah in rastočimi stroški servisiranja javnega dolga. Kljub vsemu je bila 3,7-odstotna zahtevana stopnja donosnosti francoskih državnih obveznic prejšnji teden še vedno zmerna in pod 4,15 odstotka, kar je zgodovinsko povprečje. Prejšnji teden je razlika med desetletnimi nemškimi in francoskimi obveznicami presegla 200 bazičnih točk (dva odstotka), v ponedeljek pa se je spet umirila in spustila do okoli 150 bazičnih točk. Zanimiv je tudi podatek, da bo ob takšnih cenah zadolževanja Francija za odplačilo dolga plačala dvakrat več kot Nemčija. Za primerjavo, dvig pribitka za 100 bazičnih točk v grobem za Francijo pomeni za tri milijarde evrov več stroškov zadolževanja na leto.
Na preizkušnji bila tudi Španija
Na preizkušnji je bila v torek tudi Španija, ki je s prodajo kratkoročnih državnih dolžniških vrednostnih papirjev zbrala 2,97 milijarde evrov in to ob veliko dražji zadolžitvi kot v zadnji podobni avkciji. Pri prodaji trimesečnih zakladnih menic so bili primorani pristati na 5,11-odstotno obrestno mero, medtem ko so se še na zadnji podobni avkciji zadolžili za 2,29 odstotka. Pri šestmesečnih zakladnih menicah so bili primorani pristati na 5,22 odstotka, pri zadnji podobni avkciji pa na 3,3 odstotka. Vzpodbuden je podatek, da je bilo povpraševanje trikrat večje od ponudbe.
Ni bilo veliko obetavnih novic
V tem tednu tudi ni bilo nobenih obetavnih novic, kar je še dodaten razlog za sedemdnevno padanje delniških tečajev. V ZDA so oktobra začeli graditi 628.000 novih stanovanj in hiš, kar je 30.000 manj kot septembra. Ob tem pa je bilo v oktobru glede na mesec poprej izdanih za skoraj 11 odstotkov več gradbenih dovoljenj. ZDA so znižale tudi napoved BDP za tretji kvartal, in sicer z 2,5 odstotka na dva odstotka, predvsem na račun ohlajanja gospodarske rasti Kitajske.
Ena redkih pozitivnih novic je prišla s strani indonezijskega letalskega prevoznika Lion Air, ki je pri Boeingu naročil 230 letal, katerih skupna kataloška vrednost je okoli 21,7 milijarde dolarjev. Gre za največje komercialno naročilo v zgodovini Boeinga. Z negativno novico je v torek presenetila druga največja nemška banka Commerzbank, ki je povzročila obrat trenda na evropskih trgih. Banka naj bi pri dokapitalizaciji potrebovala več sredstev, kot je bilo sprva predvideno, in sicer naj bi ta znesek dosegel 5 milijard evrov.
Dolar, nafta in zlato dražji
Zaradi vse manj učinkovitih ukrepov reševanja evropske dolžniške krize je na udaru evro, ki je proti dolarju v tem mesecu izgubil 5,7 odstotka in v sredo dosegel vrednost 1,3380 dolarja za evro. Če se bo svetovna gospodarska rast naslednje leto še zniževala, je mogoče pričakovati, da bo OPEC primoran znižati ceno nafte za stimuliranje gospodarske rasti. Vrednost nafte se je po izjemni rasti v tem tednu znižala za 3,7 odstotka, na 97 dolarjev za sod. Nizke obrestne mere, visoke premije za delnice in vse bolj negotove situacije na makroekonomskem področju pomenijo optimalno okolje za plemenite kovine. Vrednost unče zlata se je v tem tednu sicer podražila za 1,8 odstotka, vendar se kljub vsemu nahaja v negativnem trendu in obstaja velika verjetnost testiranja nivoja pri 1600 dolarjih za unčo.
Ukrepi evropske komisije vsaj do zdaj niso prepričali vlagateljev in nič ne kaže, da se bo to v kratkem spremenilo. Še največ pri tem lahko naredi Evropska centralna banka, ki pa celotno situacijo predvsem po navodilih Nemčije bolj ali manj pasivno spremlja, vse za ceno stabilne inflacije.
