Evropski parlament bo danes glasoval o strožjih pravilih za bonitetne agencije, ki bi jih prisilila v odškodninsko odgovarjanje za napačne ocene
Velika moč, ki jo v rokah držijo največje svetovne bonitetne agencije, mora dobiti strožji in bolj pregleden okvir pravil, so odločni evropski politiki. Nekoč nedotakljive bonitetne agencije so se namreč pred in med krizo izkazale za delno ali celo selektivno zanesljive pri ocenjevanju tveganj, s svojimi napakami pa so vnašale zmedo in negotovost na finančne trge. Zavajajoče ocene so odigrale instrumentalno vlogo pri začetku svetovne gospodarske krize leta 2008, v letih krize pa pogosto le še zaostrovale razmere na finančnih trgih in poglabljale gospodarsko-finančne razmere v številnih evropskih državah. Kljub temu ostajajo tri ključne bonitetne ocene Moody's, Standard & Poor's in Fitch s 93-odstotnim tržnim deležem mogočne institucije, ki uživajo zaupanje večine vlagateljev.
Ukrepi za večjo stopnjo transparentnosti ter zanesljivosti bonitetnih ocen
Evropski parlament je prav zato včeraj razpravljal o novih, predvsem pa bolj strogih pravilih za bonitetne agencije, s katerimi želi zaščititi evropsko gospodarstvo in hkrati zagotoviti večjo stopnjo transparentnosti ter zanesljivosti bonitetnih ocen. Eden od ključnih ciljev novih pravil, o katerih se bo Bruselj izrekel danes, je zmanjšanje odvisnosti od bonitetnih ocen. Banke in druge kreditne institucije ter investicijske družbe naj bi zato poslej tudi same ocenjevale lastno kreditno tveganje. Izdajalci strukturiranih finančnih instrumentov bodo morali ob tem prejeti bonitetno oceno od najmanj dveh agencij hkrati, prav tako pa bodo morali na vsake štiri leta zamenjati bonitetno agencijo, ki ocenjuje njihov kreditni rating. Evropski politiki ob tem napovedujejo boj tudi proti primerom, v katerih pride do navzkrižja interesov. Delničarji bonitetnih agencij zato poslej ne bodo smeli obvladovati več kot desetodstotnega lastniškega deleža. Prav tako lastniki bonitetnih agencij ne bodo smeli pridobiti ali imeti v lasti desetine podjetja (ali institucije), ki ga ocenjuje ta bonitetna agencija.
Dovoljeno objavljanje bonitetnih ocen držav le na določene datume
Večji premiki se obetajo tudi pri odnosu med državami in bonitetnimi agencijami. Slednjim bo dovoljeno objavljanje bonitetnih ocen držav le na določene datume in le v določenih obdobjih leta. Pri tem bodo morale ključne kazalce, ki so vplivali na bonitetno oceno, jasno obrazložiti, ne bo pa jim dovoljeno neposredno ali posredno svetovanje državam glede njihovih ekonomskih politik. Zelo pomembno pa je tudi pravilo, po katerem bodo vsaj v Evropi bonitetne agencije tudi odškodninsko odgovarjale za ocene, ki jih podajajo.
Nemočna celo Evropska centralna banka
Bonitetna ocena pomeni za državo lahko namreč veliko breme, zlasti ko je ta (pre)nizka. To praviloma vodi v dražje zadolževanje na finančnih trgih, zaradi česar je denar za države težje dostopen, pot do zmanjšanja dolžniškega bremena pa praktično nemogoča. Pri tem potegnejo največkrat krajši konec podjetja in prebivalci slabše ocenjenih držav, ki nosijo breme dražjega zadolževanja. Nekaj takega se lahko obeta letos ZDA in Španiji, ki jo je Fitch včeraj posvaril, da bo zaradi prešibkega gospodarstva po vsej verjetnosti letos doživela znižanje ocene. Pri preprečitvi tega naj bi bila nemočna celo Evropska centralna banka (ECB), ki z odkupovanjem španskega dolga znižuje njene stroške zadolževanja.
