Trgi so se v tem tednu gibali zelo nestanovitno in teden končali negativno. Vlagateljev niso uspele prepričati niti pozitivne novice. Vrednost največjih svetovnih indeksov je tako v tem tednu po zelo volatilnem gibanju ponovno padla. Ameriški dolar je v tem tednu ponovno močno izgubil v primerjavi z evrom. Potem ko se je rast cen nafte v ponedeljek nekoliko ustavila, se je v sredo črno zlato ponovno močno podražilo. Ob nemirnih dogajanjih in padcu trgov pa sta se močno podražila zlato in srebro.
Vlagateljev niso uspele prepričati niti dobre novice
Negativno vzdušje se je začelo že ob koncu minulega tedna, ko je ministrstvo za trgovino znižalo oceno gospodarske rasti v zadnjem lanskem četrtletju na 2,8 odstotka s prvotnih 3,2 odstotka. Še slabši podatek je prišel s strani naročil za trajne dobrine brez nepredvidljivega transportnega sektorja v Ameriki. Ta je najbolj nazadoval v zadnjih dveh letih, ministrstvo za trgovino pa je prav tako poročalo o januarskem padcu prodaje novih hiš in stanovanj. Edina svetla točka je prišla iz trga dela, saj so zahtevki za nadomestilo za brezposelnost padli na najnižjo raven v zadnjih dveh letih in pol.
Vlagatelje v torek nista pomirili niti izjemno dobri novici za ameriško gospodarstvo. Vrednost indeksa proizvodnih dejavnosti je bila februarja najvišja po maju 2004, na drugi strani pa je predsednik Feda Ben Bernake zavrnil skrb glede visoke inflacije.
Nekaj razlogov vlagatelji za povečan nakup delnic vidijo v napovedi več prevzemov v podjetniškem sektorju. Prevzemne pobude so se začele pojavljati dva dni po tem, ko je vplivni ameriški milijarder in lastnik investicijske družbe Berkshire Hathaway Warren Buffet v pismu investitorjem zapisal, da je nestrpen glede novih nakupov podjetij. Vendar ta novica ni prinesla nič kaj dosti optimizma na trg, saj je isti dan na kapitalskih trgih odmevala novica, da se je rast obsega zasebne potrošnje v ZDA januarja upočasnila, pa čeprav so se prihodki prebivalstva povečali za največ po maju 2009. V tem tednu so se najbolj podražile delnice proizvajalca letal Boeing, ki je dobil posel za izdelavo 179 zračnih tankerjev za ameriške letalske sile v vrednosti 35 milijard dolarjev. V Evropi so najbolj blestele delnice Volkswagna. Nemški avtomobilski proizvajalec je namreč lani ustvaril rekordnih 7,2 milijarde evrov čistega dobička. Prihodki podjetja pa so se povečali za 20,6 odstotka, na 126,9 milijarde evrov.
Vrednost največjih svetovnih indeksov ponovno padla
Vrednost največjih svetovnih indeksov je v tem tednu po zelo volatilnem gibanju ponovno padla. Indeks DAX je teden končal 0,7 odstotka nižje in je v sredo dosegel 7180 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 1,1 odstotka nižje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu izgubil 1,5 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v sredo trgovanje sklenila 1,6 in 1,3 odstotka nižje glede na pretekli teden. Na drugi strani pa se je indeks NASDAQ v tem tednu pocenil za 1,2 odstotka vrednosti ter v sredo dosegel 2322 indeksnih točk.
Dolar izgubil v primerjav z evrov; nafta se draži; zlato in srebro z novimi rekordi
Ameriški dolar je v tem tednu ponovno močno izgubil v primerjavi z evrom, in sicer na podlagi špekulacij, da bodo predstavniki ECB na srečanju ta teden signalizirali dvig ključne obrestne mere. V sredo se je tečaj EUR/USD povzpel na 1,3870. Kriza v Libiji se nadaljuje in nič ne kaže, da bi je bilo kmalu konec, kar negativno vpliva na vlagatelje.
Potem ko se je rast cen nafte v ponedeljek nekoliko ustavila, se je v sredo črno zlato ponovno močno podražilo, kajti med vlagatelji prevladuje strah, da bi se nemiri razširili tudi v druge z nafto bogate države. Predvsem jih skrbi Savdska Arabija, ki velja za največjega izvoznika nafte na svetu. V sredo je cena nafte končala pri 100,5 dolarja za sod, kar je 4,7-odstotna tedenska rast. Ob nemirnih dogajanjih in padcu trgov pa sta se močno podražila zlato in srebro. Obe surovini sta dosegli rekordno raven. V sredo je bilo treba za unčo zlata odšteti že 1438 dolarjev, medtem ko je srebro doseglo 3474 dolarjev za trgovano enoto.
