Guverner ECB Mario Draghi se drži napovedanega kurza in zagotavlja, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da ohrani cenovno stabilnost in pripelje banke skozi obdobje šibkega gospodarskega okrevanja. Ključno obrestno mero pušča na 0,5 odstotka.
Svet Evropske centralne banke (ECB) je včeraj zasedal v Parizu, a izlet iz Frankfurta ni prinesel presenečenj, saj je bila sprejeta pričakovana odločitev, da ključno obrestno mero ohrani pri 0,5 odstotka. Kot je v zadnjih dveh mesecih že v navadi, je guverner Mario Draghi po vzoru kolega iz Bank of England Marka Carneyja napovedal tudi pričakovanja za prihodnje gibanje ključne obrestne mere, ki bo zaradi nizke inflacije (avgusta 1,1-odstotna) in šibkega gospodarskega okrevanja daljše obdobje ostala na zgodovinsko nizki ravni ali še nižje.
ECB bo po potrebi uporabila vse razpoložljive ukrepe
O nadaljnjem znižanju ključne obrestne mere naj bi svet ECB resno razmišljal že v Parizu, medtem ko naj bi potekali pogovori tudi o novem krogu poceni triletnih likvidnostnih posojil (LTRO). A v razkrivanju prihodnjih ukrepov ECB Draghi ni šel tako daleč, v svojem slogu se je izognil novinarskim vprašanjem in dejal: »ECB je pripravljena na različne scenarije in bo po potrebi uporabila vse razpoložljive ukrepe.« Mnogi menijo, da bi morala to storiti kmalu, saj je gospodarsko okrevanje območja evra z izjemo nekaj pozitivnih trendov med mehkimi statističnimi kazalniki izredno počasno, krhko in neenakomerno. Brezposelnost se je na drugi strani sicer stabilizirala, a na izredno visoki 12-odstotni stopnji.
Program odkupovanja obveznic prinaša stabilnost
Kljub temu je Draghi prepričan, da je območje evra precej bolj odporno proti političnim in gospodarskim šokom iz posameznih držav. Če so se države skupne valute ob izrednih težavah Grčije, Portugalske in Irske stresle do temeljev, danes namreč ni več tako. Po Draghijevem mnenju so to spoznali tudi finančni trgi, ki se zaradi programa odkupovanja obveznic (OMT) danes ne splašijo tako zlahka. Tako naj politična nestabilnost v Italiji in na Nizozemskem, čakanje na novo vlado Nemčije ter stalne težave Grčije in ne nazadnje tudi Slovenije ne bi negativno vplivali na počasno gospodarsko okrevanje območja evra.
Slovenija čaka izstavitev računa sanacije bank
Kar pa ne pomeni, da si lahko države privoščijo bolj sproščen pristop k vpeljevanju potrebnih ukrepov za stabilizacijo in vzdržnost javnih financ, kot tudi sanacijo bančnega sistema, ki še vedno ne kreditira gospodarstva. »Močno upam, da se bo kreditiranje obudilo, še preden bo ECB prevzela vlogo enotnega nadzornika evropskega bančnega sistema v prihodnjem letu,« je dejal Draghi in poudaril, da se bo trudil to tudi doseči. Vendar je pri tem poudaril, da je treba ločiti potrebe bank po likvidnosti ali po svežem kapitalu. Slednjega si bodo morale banke zagotoviti same ali ob pomoči davkoplačevalcev. To velja tudi za Slovenijo, kjer živimo v pričakovanju cene, ki jo bomo morali plačati za rešitev bank.
