Draghi se je od novinarjev v letu 2013 poslovil z lepimi željami in brez novih presenečenj. Svet ECB včeraj ni sprejel nobenega od ukrepov, o katerih se je burno špekuliralo, zato mnogi pričakujejo pester začetek leta 2014.
Pot v neznano je prestavljena za nedoločen čas, saj se svet Evropske centralne banke (ECB) kljub številnim špekulacijam ni odločil za precedenčno uvedbo negativne obrestne mere na depozite, ki jih na računih v Frankfurtu čez noč hranijo banke. O ukrepu, ki naj bi spodbudil kreditiranje v območju evra in povzročil hitrejšo rast cen, so po besedah guvernerja ECB Maria Draghija na včerajšnjem zasedanju spregovorili le bežno. Prav tako ni bilo govora o naslednji injekciji dolgoročnih likvidnostnih posojil (LTRO). Peščico preostalih ukrepov, ki so še na voljo ECB, bo Draghi očitno prihranil za začetek leta 2014.
Strah pred deflacijo ostaja
Medtem strah pred deflacijo še ni povsem pregnan iz Evrope. Napoved ECB, da bo rast cen življenjskih potrebščin skromna vsaj še prihodnji dve leti, ga je morda celo nekoliko okrepila. Prihodnje leto bo inflacija le 1,1-odstotna, leta 2015 pa 1,3-odstotna, kar je precej nižje od ciljne inflacije nekoliko pod dvema odstotkoma. V javnosti se tako že špekulira o novih ukrepih ECB, vendar Draghi karte dobro skriva v svojih rokah. Po frankfurtskih hodnikih naj bi se govorilo, da bo ukrep negativne obrestne mere na depozite vezan na naslednje znižanje ključne obrestne mere, ki je včeraj ostala na rekordno nizkih 0,25 odstotka. »O nadaljnjem znižanju ključne obrestne mere nismo razpravljali, saj smo zadovoljni z učinki novembrskega znižanja,« je dejal Draghi in izpostavil krepkejšo novembrsko inflacijo. Cene življenjskih potrebščin so se pretekli mesec na letni ravni zvišale za 0,9 odstotka in s tem vsaj malo pomirile centralne bankirje, ki jih je po 0,7-odstotni oktobrski inflaciji – najnižji v zgodovini območja evra – že po malem grabila panika. To sicer še naprej povzročajo stalne primerjave Evrope in Japonske, ki je bila dobrih 15 let ujeta v začarani krog deflacije in gospodarske stagnacije.
Evropa ni Japonska
Draghi je vsakršne primerjave med območjem evra in Japonsko ostro zavrnil. Izpostavil je doslej izvedene ukrepe denarne in fiskalne politike ter strukturne reforme držav, katerih rezultati bodo kmalu vidni v gospodarski rasti območja evra. Analitski oddelek ECB je v svoji zadnji napovedi namreč popravil navzgor gospodarsko rast območja evra v letu 2014. Bruto domači proizvod naj bi se okrepil za 1,1 odstotka, medtem ko bo leto 2015 prineslo že 1,5-odstotno gospodarsko rast. Letošnje leto je v tem pogledu izgubljeno, saj se bo gospodarstvo območja evra skrčilo za 0,4 odstotka. In k temu bodo pomembno prispevale tudi banke, saj se obseg kreditiranja podjetij še naprej krepko niža: avgusta za 2,9 odstotka, v septembru za 2,8 odstotka in oktobra zopet za 2,9 odstotka. Posojila gospodinjstvom se istočasno krepijo le za vzorec.
