Evropska centralna banka krhkemu gospodarstvu bančnega sektorja (še) ne bo priskočila na pomoč z dodatnimi ukrepi. Zdaj so na potezi vlade, ki morajo nadaljevati ustrezne reforme.
Odločitev Evropske centralne banke (ECB), da se ne dotakne nobenega izmed ključnih ukrepov za borbo proti nizki gospodarski rasti, kreditnem krču in likvidnosti, je številne razočarala, čeprav je bila pričakovana. Posojilojemalci, katerih glavna skrb je višina zneska mesečnega obroka, bodo morali na spremembo politike ECB tako počakati vsaj še mesec dni, odsotnost ukrepanja na drugih področjih pa ima medtem precej širše implikacije.
Draghi lani preprečil nekontrolirano rast pribitkov na obveznice
Ravno z nestandardnimi ukrepi je guverner ECB Mario Draghi v preteklosti reševal neravnovesja na finančnih trgih in v gospodarstvu območja evra, ki se bo po oceni osrednje banke letos skrčilo med 0,9 in 0,1 odstotka. Čeprav kažejo mehki kazalci na vračanje zaupanja v gospodarstvo območja evra, je težko verjeti, da so težave preteklost. Pri omejitvi slednjih so odigrale ključno vlogo lanske poteze ECB, kot je bila uvedba programa odkupovanja obveznic (OMT), s katerim se je Draghi postavil v prvo linijo boja za stabilnost območja evra in lastnoročno preprečil nekontrolirano rast pribitkov na obveznice zadolženih ter perifernih držav območja evra. Pred tem je z ugodnimi triletnimi posojilnimi akcijami (LTRO) preprečil likvidnostne težave mnogih evropskih bank.
Letošnji poskus spodbujanja držav k reformam
Letošnjo neaktivnost Draghija in ECB v smislu predstavljanja novih ukrepov za reševanje finančnega trga ter gospodarstva je tako mogoče razumeti tudi kot poskus spodbujanja držav k reformam. »Ključno je, da vlade nadaljujejo strukturne reforme, nadgradijo dosedanje uspehe javnofinančne konsolidacije in nadaljujejo prestrukturiranje finančnega sektorja,« je obrazložil svoja pričakovanja Draghi. Čeprav velja na trgih določena mera zaskrbljenosti nad volilnim izidom v Italiji in nenaklonjenosti varčevalnim ukrepom nekaterih največjih strank, pa Draghi ni pretirano zaskrbljen. Skrbi glede Italije je v šali pospravil kar v kategorijo »preplah tedna«, kamor je vtaknil tudi zadnje zapise nemških časopisov o tem, da ECB zapušča trojko. Po mnenju Draghija ECB zelo dobro sodeluje z evropsko komisijo in Mednarodnim denarnim skladom ter je kot oblikovalka monetarne politike zelo pomemben člen trojke.
Banke doslej vrnile že 200 milijard evrov ali 40 odstotkov izposojene vsote
S prav takšno vnemo je v kategorijo »preplah tedna« pospravil Draghi tudi skrbi medijev in strokovnjakov zaradi rastoče bilančne vsote ECB. Trgi so bili zaskrbljeni zlasti nad izpostavljenostjo ECB ob likvidnostnih operacijah LTRO, v katerih so si evropske banke sposodile skupno več kot 500 milijard evrov (bruto več kot 1000 milijard evrov). Kritikom Draghi odgovarja, da so banke doslej vrnile že 200 milijard evrov ali 40 odstotkov izposojene vsote, kar kaže na precej večjo likvidnost bank. Za nameček so se začeli v banke vračati tudi depoziti, vendar pa je kljub temu kreditni krč v Evropi še vedno močan. »ECB je naredila vse, kar je v njeni moči, da bi banke začele znova posojati,« je poudaril Draghi in dodal, da kreditiranje stoji na treh temeljih: likvidnostnih sredstvih, na katera lahko ECB vpliva in jih je tudi priskrbela, ter na kvalitetnem kapitalu in na pripravljenosti prevzemanja tveganj, na kar pa ECB ne more vplivati. Banke tako danes še vedno raje vlagajo v obveznice, kot da bi odobrile posojila gospodarstvu ali prebivalstvu, je bil kritičen Draghi.
BoE ohranja status quo
Angleška osrednja banka (BoE) je razočarala tiste, ki so pričakovali večje spodbude za gospodarstvo. Kljub poslabšanju nekaterih kazalcev je BoE ohranila program kvantitativnega lajšanja, po domače tiskanja denarja, pri številki 375 milijard britanskih funtov. Osrednja britanska banka ob tem ni spremenila niti ključne obrestne mere, ki ostaja pri 0,5 odstotka.
