Pomlad na delniških trgih. Tako bi lahko na hitro povzeli dogajanje na ameriških delniških trgih v zadnjih dveh tednih.
Osrednji borzni indeks Dow Jones je v preteklih dneh krasil naslove mnogih člankov, saj je indeks uspel preseči najvišje vrednosti iz leta 2007. 14.329 indeksnih točk je najvišji zaključek dnevnega trgovanja v zgodovini beleženja vrednosti indeksa. Indeks je tako v zadnjih dveh tednih pridobil kar 3,2 odstotka vrednosti. S praktično identično rastjo mu je sledil osrednji tehnološki indeks Nasdaq100, ki je trgovanje zaključil pri 2.799 indeksnih točkah. Z nekoliko nižjo 2,8 odstotno rastjo je trgovanje zaključil delniški indeks S&P500, kar je bilo dovolj za 1.544 indeksnih točk. V enakem obdobju se je za 0,17 odstotka dvignila cena zlata. Konec tedna je bilo potrebno za unčo odšteti 1.578 ameriških dolarjev. Nekoliko opaznejši je bil padec cene zahodno teksaške nafte. Za 159-litrski sodček je bilo potrebno konec tedna odšteti 91,4 ameriškega dolarja, oziroma 1,6 odstotka manj kot pred štirinajstimi dnevi.
Opazen dvig trgov v zadnjem mesecu poraja dvom o dodatnem prostoru za rast
Razlog za trenutni optimizem na delniških trgih je zaupanje kupcev v obilico relativno pozitivnih novic, ki so bile servirane v preteklem tednu. Med njimi je precej zaleta trgom dala izjava podpredsednice ameriškega FEDa, da bo ameriška centralna banka še naprej skrbela za močno monetarno lajšanje. Vendar opazen dvig trgov v zadnjem mesecu dni že poraja dvom o dodatnem prostoru za rast. Vlagatelji so tako ujeti med dejstvi, da se bo nov denar še naprej selil v delniške trge in jih tako gnal višje, na drugi strani pa da FED več kot očitno v tem trenutku poleg obilice tiskanja denarja nima zares prave rešitve za nastalo ekonomsko situacijo v ZDA, kjer v gospodarstvu ni zaznati opaznejšega nastajanja novih delovnih mest.
Pozitiven stresni test bank
FED je v preteklem tednu objavil rezultate stresnih testov osemnajstih največjih ameriških bank. V poročilu FED zagotavlja, da so ameriške banke pripravljene na morebitno ponovitev močnejše recesije. Testov ni prestala zgolj ena banka. Preostanek bi recesijo prebrodil z zadostnimi kapitalskimi zahtevami in hkrati dosegal zahtevane nivoje posojilnih sposobnosti. Glede na poročilo FEDa naj bi banke v devetih četrtletjih izgubile 462 milijard ameriških dolarjev skozi odpise posojil ter zaradi padanja vrednosti finančnih instrumentov.
Pregled ameriškega trga
