Farmacija kot zelo defenzivna panoga se dobro obnese v negotovih razmerah. Raznovrstnost znotraj sektorja omogoča doseganje donosov tudi med rastjo gospodarstva. Nadaljnja rast generične industrije in biotehnologije je podprta z demografskimi gibanji in pri obeh je pričakovati nadpovprečne donose.
Zdravju se odpovemo nazadnje in dejstvo je, da bodo ljudje vedno potrebovali izdelke in storitve farmacije, ne glede na to, ali je gospodarstvo v konjunkturi ali recesiji. Leta 2011 so po podatkih analitske družbe za farmacijo IMS Health prihodki v tem sektorju na globalni ravni obsegali 860 milijard dolarjev, kar je 4,1 odstotka več kot leto prej. Rast prihodkov pričakujemo tudi v prihodnje, in sicer do leta 2015 rast od tri do šest odstotkov na leto. Sektor je precej velik, saj obsega vse od proizvodnje originalnih in generičnih zdravil, medicinskih izdelkov do storitev, ki jih ponujajo na primer zdravstvene zavarovalnice in bolnišnice. Vsak podsektor ima svoje značilnosti in dinamiko.
Demografske spremembe usmerjajo sektor
Na zdravstvo vplivajo številni dejavniki. Najpomembnejša so vsekakor demografska gibanja. Število ljudi, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo, se povečuje. V državah je opaziti staranje populacije, v ZDA se upokojuje generacija »baby boom«, višja raven zdravstvene oskrbe podaljšuje življenjsko dobo in omogoča tudi ljudem s kroničnimi boleznimi daljše življenje. Spreminjanje navad in sloga življenja povzroča tako imenovane civilizacijske bolezni, vse več je predebelih ljudi in s tem čedalje več sladkornih bolnikov. Sladkorno bolezen ima danes devet odstotkov Američanov, s staranjem prebivalstva se bo delež še povečeval. Po ocenah bo ta poskočil na 40 odstotkov, torej 35 milijonov ljudi do leta 2020. Samo na Kitajskem ima sladkorno bolezen sto milijonov ljudi, dvema tretjinama Kitajcev pa diagnoze še niso niti naredili.
Zaradi demografije se izdatki za zdravstveno oskrbo povečujejo. Tako ZDA, ki so največje »porabnice«, za zdravstvo namenjajo skoraj 18 odstotkov BDP, Nemčija 11,6, Francija 11,8, Velika Britanija 9,8 in Slovenija 9,3 odstotka. Recesija je povzročila krčenje proračunskih prihodkov in države so prisiljene zmanjševati svoje izdatke. Med varčevalnimi ukrepi najdemo tudi zmanjšanje izdatkov za zdravstveno oskrbo, kar za podjetja iz tega sektorja pomeni nižje prihodke in pritisk na marže.
Prostor za generike
Potreba po nadzoru nad vse večjimi izdatki za zdravstvo je priložnost za generično industrijo. Prihodki te so se od leta 2000 več kot potrojili, kljub temu pa pomenijo le okoli sedem odstotkov svetovne prodaje zdravil. Poleg tega v prihodnjih petih letih potečejo patenti zdravilom, ki danes ustvarjajo okoli 150 milijard dolarjev prihodkov, od tega samo letos za 40 milijard dolarjev prihodkov. Konkurenca znotraj generične industrije je zato zelo velika, kar pomeni precejšen pritisk na njihove marže. Konkurenčne razmere jih silijo v povezovanje in s prevzemi so nastale velike korporacije. Vodilni generični proizvajalci, kot so Teva, Sandoz, Mylan in Watson, obsegajo kar 40 odstotkov svetovnega generičnega trga. Preostali trg je razpršen na manjše družbe. Za te manjše proizvajalce je lahko pritisk na marže precej neugoden, zato je pričakovati nadaljevanje konsolidacije znotraj industrije.
Prostora za rast generične industrije v prihodnjih letih še ne bo zmanjkalo. Izraelska Teva ocenjuje, da bo generični trg z zdajšnjih 60 milijard dolarjev zrasel na 135–150 milijard dolarjev do leta 2015. Poleg poteka patentov originatorjev bodo začeli potekati tudi patenti bioloških zdravil, s katerimi je zdaj ustvarjenih za 50 milijard dolarjev prihodkov na leto. Konkurenca bo na tem področju precej manjša težava, saj gre za tehnološko nekoliko bolj zapletena zdravila.
Generična industrija je najbolj razvita v ZDA, kjer ustvarijo kar 42 odstotkov svetovnih prihodkov, v razviti Evropi 23 odstotkov, Japonska pa pomeni le šest odstotkov. Veliko zmogljivosti pomenijo trgi Kitajske, Indije, vzhodne Evrope in Brazilije. Zanimivi pa niso samo zaradi velikega števila prebivalcev, temveč tudi zaradi vse večjih dohodkov, povečuje pa se tudi delež BDP, ki ga države namenjajo za zdravstvo. Kitajska je za to v letih 2009–2011 namenila 173 milijard ameriških dolarjev. Tuje družbe na te trge vstopajo neposredno in s prevzemi in tudi v prihodnje je na teh trgih pričakovati precej živahno prevzemno dogajanje.
Vpliv kliničnih študij
Na gibanje delnic neposredno najbolj vplivajo podatki iz raziskav in kliničnih študij. Farmacevtska podjetja namenjajo velik delež, povprečno dobrih 11 odstotkov svojih prihodkov, za raziskave in razvoj, uspešnost teh raziskav pa je v primerjavi z vloženimi sredstvi precej pičla. Neuspešne klinične študije oziroma odlog začetka trženj zdravil so lahko precejšnje negativno presenečenje, ki povzroči velik upad cene delnice, in seveda obratno, nepričakovan uspeh kliničnih raziskav lahko ceno delnice požene v višave. Poleg tega na vrednost naložbe vplivajo tudi podatki s trga, kot so število izdanih receptov, gibanje tržnega deleža določenega zdravila, morebitna opozorila FDA (Food and Drug Administration), potek patentov in podobno. Zaradi navedenega je potrebno nenehno spremljanje naložb.
Pritisk poteka patentov
Zaradi poteka patentov bodo pod pritiskom predvsem proizvajalci originalnih zdravil. Večinoma so ta pričakovanja že upoštevana v cenah delnic, zato so vrednotenja na razmeroma nizkih ravneh. Izpad prihodkov poskušajo nadomestiti z razvojem lastnih zdravil, s prevzemi in pripojitvami, nekatera farmacevtska podjetja pa le prilagodijo svoj obseg poslovanja manjšim prihodkom. Če bodo družbe pri nadomeščanju izpadlih prihodkov uspešnejše, kot to od njih pričakujejo vlagatelji, bo to zelo pozitivno vplivalo na vrednost njihovih delnic.
Nadaljevanje prevzemnih aktivnosti
Precej priložnosti se bo pojavilo v nadaljevanju prevzemnih aktivnosti, tako znotraj generične industrije kot tudi v biotehnologiji. Proizvajalci biotehnoloških zdravil bodo namreč izjemno zanimivi za originatorje. Ti bodo poskušali izpad prihodkov nadomestiti s prevzemi biotehnologov, ki so razvili nova zdravila oziroma so blizu odkritju teh, morebitnih »blockbusterjev« (zdravila s prihodki nad milijardo dolarjev letno). Na tem področju so zlasti zanimiva podjetja, ki se ukvarjajo s raziskavami najpogostejših obolenj, raka, sladkorne bolezni in debelosti.
Grafikon: Donosnost delnic globalne farmacije, biotehnologije in generične industrije v zadnjih petih letih (vir: Bloomberg)
Farmacija kot zelo defenzivna panoga se dobro obnese v negotovih razmerah. Raznovrstnost znotraj sektorja pa omogoča doseganje donosov tudi med rastjo gospodarstva. Nadaljnja rast generične industrije in biotehnologije je podprta z demografskimi gibanji in pri obeh je pričakovati nadpovprečne donose.
Seznam skladov, ki sredstva vlagateljev investirajo v farmacevtska podjetja (02.07.2012 ob 13:00):
| Sklad | Letos v % | 1 leto v % | 3 leta v % |
| ALTA PHARMA-TECH | 12,6 | 15 | 42,52 |
| ILIRIKA Farmacija delniški | 8,14 | 2,9 | 17,23 |
| Infond Life | 8,68 | 10,96 | 46,29 |
| Krekov NANO & TECH | 11,7 | 3,42 | 19,82 |
| Probanka Biotech | 30,65 | 23,05 | 66,59 |
| KD Vitalnost | 8,26 | 11,13 | 57,59 |
| NFD Zdravstvo | 8,36 | 10,78 | 23,41 |
| NLB Skladi - Farmacija in zdravstvo delniški | 10,05 | 11,76 | 43,08 |
| NLB Skladi - Visoka tehnologija delniški | 6,17 | 8,54 | 32,54 |
| Triglav Zdravje in farmacija | 6,72 | ni podatka | ni podatka |
| EEF Equity Pharma [R] | 10,07 | 17,8 | 52,51 |
| EEF Equity Pharma [RH] | 6,23 | 4,99 | 32,33 |
| RCM HealthCare Aktien | 8,68 | 14,98 | 44,31 |
