V času, ko predvsem v razvitih državah še naprej prevladuje konjunkturna in politična negotovost, se je pri vlagateljih po dirki na delniških in obvezniških trgih v tem letu potrdilo načelo: „denar je kralj”. Kar pa bi v času finančne represije predstavljalo slabo alternativo. Realna izguba premoženja po odtegnitvi inflacije bi bila zagotovljena.
Vlagatelji, ki niso naklonjeni tveganju, naj zato raje vlagajo po načelu „carry trgovanje je kraljica”. To pomeni, da vlagatelji v obveznice lahko potegnejo koristi iz toge krivulje obrestnih struktur. Celo po intervenciji centralnih bank in nadaljnjem nižanju obrestnih krivulj v državah G3 (ZDA, evrske države, Japonska) v tekočem letu so obrestne razlike za 10-letne obveznice trenutno zelo visoke glede na ključne obrestne mere v zgodovinski primerjavi. Za državne obveznice iz ZDA je na primer ta znašala konec novembra pribl. 160 bazičnih točk, medtem ko povprečje od leta 1954 znaša okoli 98 bazičnih točk.
Še boljše od državnih obveznic razvitih držav z boljšo boniteto, ki celo v 10-letnem območju prinašajo negativne realne donose, se kažejo naložbe v podjetniške obveznice in obveznice držav v vzponu. Pri privlačnih ravneh donosov bi se lahko tukaj „carry trgovanje” še bolj izplačalo. Poleg tega so se v nasprotju z razvitimi državami tako podjetja kot tudi države v vzponu strukturno izboljšale in zmanjšale svojo zadolženost po finančni krizi.
Glede na pridušena tržna pričakovanja vlagateljev v zvezi z globalno konjunkturo in pričakovanimi dobički, zmerna vrednotenja delniških trgov in več razpoložljive gotovine pri vlagateljih bi lahko mednarodni kapitalski trgi zdržali možne (politične) obremenitve.
V celoti bi bila lahko likvidnost, ki išče donose, pozitivno gonilo ne samo za strategije „carry trgovanja”.
Kraljevske donose vam želi
Dennis Nacken
