Capljanje evropskih za ameriškimi bankami, ki se kopljejo v dobičkih

Članek slika

Ameriške banke so prehodile pot od roba prepada, v katerega jih je nekaj celo zgrmelo, vse do rekordnih dobičkov. Evropske banke se medtem še niso povsem otresle vplivov krize.

Evropske in ameriške banke so si bile še pred krizo, sicer z nekaterimi pomembnimi razlikami, precej podobne. Danes je med njimi jasna ločnica – banke v ZDA poslujejo z rekordnimi dobički, največje evropske banke, ki so se še lani utapljale v izgubah, pa šele letos bolj odločno plezajo na zeleno vejo.

Zgodba: Analiza varnosti slovenskih bank

Medtem ko so največje evropske banke, kot so HSBC, Deutsche bank in Credit Agricole, še daleč od rekordnih dobičkov, so ameriške banke JP Morgan Chase, Bank of America in Wells Fargo letos že potolkle rekorde s četrtletnimi dobički. Banka iz San Francisca Wells Fargo, četrta največja ameriška banka po bilančni vsoti, je v tretjem letošnjem četrtletju ustvarila rekordni dobiček že deseto zaporedno četrtletje (5,6 milijarde dolarjev čistega dobička).

Odvisnost evropskih podjetij od bank

Po mnenju analitikov Deutsche bank je dobičkonosnost ena glavnih razlik med evropskimi in ameriškimi bankami. Še leta 2006 in 2007 je bila dobičkonosnost na obeh straneh Atlantika namreč izredno podobna, vključno z močnim padcem leta 2008 po propadu banke Lehman Brothers in okrevanjem neposredno zatem. A zadnji dve leti sta pokazali, kako pomembno je gospodarsko okolje, v katerem poslujejo banke. Gospodarstvo ZDA je že leta 2010 (+2,5 odstotka) in leta 2011 (+1,8 odstotka) raslo krepkeje kot območje evra. Prepad pa se je še bolj povečal lani, ko je območje evra padlo v 0,6-odstotno recesijo, kjer ostaja tudi letos. Bruto domači proizvod (BDP) ZDA se je medtem lani zvišal za krepkih 2,8 odstotka, letos pa naj bi zrasel še za 1,6 odstotka. Kazalnik stanja v gospodarstvu je tudi gibanje obsega posojil podjetjem, ki v ZDA raste za pet odstotkov, v območju evra pa se prav tako hitro krči.

Preberite tudi: Analitiki pričakujejo nadpovprečno rast evropskih delnic

Velik vpliv na nižje dobičke in splošno slabše poslovanje evropskih bank ima za Evropo značilna tesna prepletenost bank in podjetij, ki v ZDA ali denimo na Japonskem ni prisotna. Kar okoli 70 odstotkov vseh potreb gospodarstva v EU financirajo namreč banke. V ZDA se na drugi strani velike korporacije precej pogosteje same zadolžujejo na kapitalskem trgu z izdajo obveznic ali drugih dolžniških papirjev. Čez lužo je hkrati krepko razvito tudi tako imenovano sivo bančništvo, ki je pred krizo že preraslo klasično bančništvo. Zanj je značilno, da vlogo bank nadomeščajo druge finančne institucije, ki podjetjem zagotavljajo finančno podporo. Sem prištevamo med drugimi tudi nebančne finančne institucije, kot so hedge skladi in razne družbe, ki zagotavljajo semenski ali angelski kapital.

Bilančna vsota vseh bank v EU znaša posledično skoraj 350 odstotkov BDP celotne EU ali okoli 46.000 milijard evrov, kar je približno štirikrat več kot v ZDA ali denimo vsaj petkrat več kot na Japonskem.

Evropske banke daleč za ameriškimi kolegicami

Razmeroma večja odvisnost evropskih bank od dogajanja v gospodarstvu se odraža v nižjih dobičkih in tudi vrednosti delnic bank na borzi. Čeprav so evropske banke po bilančni vsoti nekajkrat večje kot ameriške, je njihova vrednost na borzi precej nižja. V zadnjih dveh letih so se vrednosti delnic ameriških bank, ki so zajete v indeksu DJ US Banks Index, zvišale za več kot 80 odstotkov, torej dvakrat več kot delnice evropskih bank. Razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo delnic ameriških bank je 1,2, v Evropi pa le 0,8. Če so evropske banke med 25 največjimi bankami na svetu še leta 2007 na borzi predstavljale več kot 40 odstotkov vrednosti, je ta v letošnjem letu upadla na vsega 17,5 odstotka. Največje ameriške banke predstavljajo medtem že skoraj tretjino tržne vrednosti vseh največjih svetovnih bank na borzi, še leta 2009 pa je bil ta delež 22-odstoten.

Preberite tudi: Andrea Enria: Preveč evropskih bank je preživelo krizo

In nadaljevanje takšnega trenda je pričakovati tudi v bližnji prihodnosti, saj evropske banke v okolju šibkega gospodarskega okrevanja še ne bodo mogle zadihati s polnimi pljuči. Prav tako ne morejo računati na izdatnejšo pomoč Evropske centralne banke. Ta ima precej manjša pooblastila kot ameriška osrednja banka Federal Reserve, ki je zelo agresivno podprla gospodarstvo in banke pod svojim okriljem.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Deljena mnenja o rešitvi Španije pred dolžniško krizo

21.04.2011

J. Bratanič