ECB je letos že drugič dvignila obrestno mero, za 25 bazičnih točk, na 1,5 odstotka. Gospodarski boj poteka na dveh frontah; po eni strani si ECB prizadeva z dvigom obrestnih mer zajeziti inflacijske pritiske, po drugi strani pa to povzroča dodatne nevšečnosti pri razpletanju evropske dolžniške krize ter preusmerja denarne tokove gospodinjstev od potrošnje k varčevanju.
ECB počasi izgublja potrpljenje za reševanje dolžniške krize, saj je to v prvi vrsti vloga držav članic, vloga centralne banke pa je vodenje monetarne politike ter boj z inflacijo.
Prihodnja politika ECB nejasna
Medtem ko evropski voditelji še vedno iščejo rešitev za izhod iz krize, pa se okrevanje evropskega gospodarstva že upočasnjuje. Rast proizvodnje in storitvenih dejavnosti se je v juniju upočasnila več od pričakovanj, prav tako upada zaupanje investitorjev v gospodarstvo. Ravno počasnejša rast pa lahko pozitivno vpliva na zniževanje inflacijskih pritiskov, zato ni izključeno, da je včerajšnji dvig obrestne mere morda tudi zadnji v letošnjem letu. Konsenz analitikov za zdaj daje večjo verjetnost, da bo prišlo vsaj še do enega dviga v tretjem četrtletju, vendar je odločitev precej odvisna od eksternih dejavnikov.
Bodo inflacijo znižale občutne pocenitve na blagovni borzi?
V zadnjih mesecih lahko na blagovni borzi zasledimo občutnejši padec vrednosti žita, koruze in soje. Samo v juniju so cene žita upadle za dobrih 25 odstotkov, cene koruze za slabih 16 odstotkov, soja pa za 5 odstotkov. Bombaž, ki je v pomladnih mesecih dosegel že več kot 50-odstotno podražitev glede na začetek leta, je v zadnjih treh mesecih na blagovni borzi upadel za 31 odstotkov. Od pomladnega vrha pa so upadle tudi cene industrijskih kovin in surove nafte. Vsi našteti elementi posledično vplivajo na cene prehrambnih proizvodov, oblačil, industrijskih proizvodov in goriv, ki se upoštevajo pri izračunu inflacijske košarice.
Upad cen na blagovni borzi nas navdaja z upanjem, da se bodo inflacijski pritiski v prihodnjih mesecih umirili in ne bodo potrebni dodatni restriktivni ukrepi s strani centralnih bank v smislu dvigovanja obrestnih mer. To bi lahko v nadaljevanju prineslo vnovičen dvig potrošnje, izboljšanje poslovnih rezultatov podjetij ter večji optimizem na borzah.
