Bi z naložbo podprli blagovno znamko Beko?

Skladi običajno upravljajo naložbe na trgu več držav ali vsaj določenega območja. Pri Alti pa so ustanovili svoj sklad zgolj za Turčijo. Zakaj, smo vprašali Petra Jenčiča (30), upravljalca sklada Alta Turkey. Njegov oprijemljiv odgovor: »Turški borzni indeks je od dna, torej od leta 2009 do danes, zrasel za 210 odstotkov.«

In tako ste odkrili dobro naložbeno tarčo?

Naložbena tarča Turčija ni novost. Alta ima korenine v združitvi treh finančnih družb za upravljanje, to so Medvešek-Pušnik, Publikum in Poteza, prva omenjena je že imela sklad MP-Turkey in že takrat je pri upravljanju tega sklada sodeloval turški upravljavec. Menim, da je bil tudi to – poleg velikega naložbenega potenciala Turčije – pomemben razlog, da je Alta izbrala to državo s posebnim skladom.

V naši državi se zdi neobičajno, da slovensko podjetje zaposluje tujca. Imate v Altinem moštvu še katerega?

V naših vrstah imamo ta hip Angleža. James P. Foye dela pri nas kot upravljavec skladov, pred tem smo zaposlovali več tujcev, denimo kolegico iz Španije, Kitajske, še enega Angleža, Indijca, omenjenega Turka in še več drugih.

Zakaj, menite, je Turčija kot naložbena tarča zanimiva prav zdaj?

Turčija je v tem pomenu zanimiva že od leta 2000, ko so začeli sprejemati korenite reforme na fiskalnem in monetarnem področju. Kot zanimivost naj omenim, da je Turčija že v šestdesetih letih zaprosila za članstvo v tedanji Evropski gospodarski skupnosti. Tako lažje razumemo turško javno mnenje, ki je čedalje manj naklonjeno pridružitvi EU, saj temu odkrito nasprotujeta Francija in Nemčija.

Čeprav imajo mnoga nemška mesta turške četrti, kjer živi precej Turkov?

Takšno mestno četrt ima na primer Berlin. Turki so v Nemčiji druga najbolj številna populacija. Morda tudi tu tiči vzrok za nasprotovanje njenemu članstvu v Evropski uniji. Toda Evropa se bo morala prej ko slej zavedati svojih demografskih zadreg, povezanih z luknjo v pokojninskih blagajnah držav članic. EU potrebuje mlado populacijo, ki bo polnila pokojninske blagajne; tudi iz Turčije. Migracije priseljencev omejujejo, izjema so – v primeru Nemčije – zaželeni strokovnjaki informatike in matematike iz Indije, na primer.

Kakšna pa je demografska podoba Turčije?

Za naše pojmovanje imenitna: 60 odstotkov populacije sestavljajo mladi, mlajši od 30 let. Če bi se Slovenija vsaj približala takšni demografski sestavi, ne bi imela zadreg s pokojninsko blagajno. Slovenija ima, žal, tudi precej administrativnih težav s tem, da bi izdatneje »uvozili« tuje možgane, strokovnjake, kot je denimo kolega James. Proces je obrnjen, bojimo se lahko, da nam bodo slovenski možgani pobegnili na konkurenčnejše karierne položaje v tujini.

Kriza opleta z repom povsod, v kakšni kondiciji je turško gospodarstvo?

Omenil sem reforme, s katerimi so tujim vlagateljem ponudili zelo prijazno poslovno okolje. Zaradi nizke obrestne mere tako v Evropi kot ZDA in predvsem v Turčiji se je zelo izboljšala likvidnost gospodarstva. Zunanja zadolženost Turčije se je v minulih letih izdatno zmanjšala, manjši je tudi proračunski primanjkljaj. Močna likvidnost in s tem močno domače povpraševanje sta ob zmanjšanem zadolževanju v tujini zagotovila hitro gospodarsko rast. Kapitalski trg se je vse od reform v desetletju okrepil za več kot 500 odstotkov, BDP je v tem obdobju zrasel za okoli 200 odstotkov.

Katera področja so v Turčiji najbolj zanimiva za investitorje?

To so predvsem turška industrijska podjetja. Pred desetletjem je bila obrestna mera na ravni 40 odstotkov, zdaj jo je turška centralna banka »zbila« že na 6,5 odstotka. Tudi za sorazmerno zadolžena turška gospodinjstva, ne le za vlagatelje, je to lep signal, da je denar poceni. Po letih zategovanja pasu – reforme so bile zelo korenite – se tako krepi tudi povpraševanje prebivalstva. Ob tem je brezposelnost še vedno precej visoka, toda ker je denar poceni, to Turkom vliva zaupanje v obetavno prihodnost. Kupujejo v velikem slogu, od hladilnikov do avtomobilov in pospešeno gradijo stanovanja. Kopica podjetij, ki se navezuje na rastoče domače povpraševanje, ima od tega čedalje večje prihodke.

Banke – za razliko od slovenskih – ne poznajo posojilnega krča?

Sploh ne. Turške banke so močne. Podoben proces, kot je pri nas denimo v NLB, so Turki doživeli leta 2001. Z obremenitvijo davkoplačevalcev so sanirali bančni sistem, ki je v zdajšnjo svetovno krizo vstopil brez slabih naložb. Posojila lahko odobravajo v velikem obsegu.

Pri nas se zdi, da davkoplačevalci saniramo največjo slovensko banko vsakih »pet minut«. So tudi turške banke sanirali večkrat?

Ne, podobnosti ni, saj so pri nas občasne dokapitalizacije največje banke površne, neodločne. Turška izkušnja tudi kaže, da so ob sanaciji vzpostavili močan nadzor bank. Turška centralna banka se še kako zaveda pomena dobrega nadzora nad finančnimi tokovi. Z ugodnimi posojili je ta država v nekaj letih dosegla zavidljive stopnje gospodarske rasti, zavidljive v svetu, ne le v regiji.

Kakšni pa so potenciali za nadaljnjo rast?

Potenciali seveda so, in to sila obetavni, a omeniti velja tudi omejitve. Med njimi je primanjkljaj v tekoči plačilni bilanci. To je glavna skrb vlagateljev poleg inflacije (od 6 do 8 odstotkov). Turčija je prisiljena uvažati nafto in plin iz Rusije, kar kajpada obremenjuje plačilno bilanco države.

Največ trgujejo oziroma izvažajo v države EU. V zadnjih, kriznih letih pa se spogledujejo s trgi, ki jih imenujemo »MENA« (območje Middle East North Africa), kjer pa so v zadnjih mesecih izbruhnili politični prevrati. Prav zaradi te poslovne navezanosti na omenjena območja Turčija ni politično podprla tuje intervencije v Libiji. Dvom uradne ZDA so si prislužili tudi z malimi provokacijami Izraela in nato z dogovori turške delegacije v Iranu, kjer so se pogovarjali o gradnji infrastrukturnih objektov.

Katere delniške družbe v Turčiji so lahko dobra naložbena tarča?

Med našemu ušesu bolj znanimi je podjetje Arcelik, ki obvladuje blagovno znamko Beko. Omenim naj še letalsko družbo Turkish Air, velikega in uspešnega operaterja. Nekatere banke imajo podružnice tudi v tujini (Lirant bank ima poslovalnico v Bosni). Med hitro rastočimi pa velja omeniti predvsem turška gradbena podjetja. Rast prihodkov beležijo v steklarstvu, med njimi si je monopolni položaj izborila na domačem trgu skupina steklarskih podjetij Hikecam, ki po novem tudi izvaža precej steklarskih izdelkov, kot so ravna stekla za avtomobilsko industrijo ali za zasteklitev v gradbeništvu. Izdelujejo tudi steklenice, mnoge tovrstne steklarske izdelke pa prodajajo na ruskem in egiptovskem trgu.

Mnoga turška podjetja obvladujejo močni holdingi, ki imajo v lasti deleže od avtomobilske industrije do pivovarstva in drugih različnih panog. Gre pa za delniške družbe, ki kotirajo na borzi, kar je seveda za nas zanimivo. Primer je močna avtomobilska industrija Portotomotiv, v kateri ima znani holding 37-odstotni lastniški delež, ostalo pa je v rokah malih delničarjev. Ko se je zvedelo o pogodbi za izdelavo newyorških taksijev, je vrednost tega podjetja takoj poskočila. Medtem turška gradbena podjetja, na primer Inke, delajo na velikih infrastrukturnih projektih tudi v tujini, na primer v Omanu, Rusiji, Libiji in Maroku. Mnogi Slovenci, ki so že odkrili vabljivo turistično destinacijo, so v Turčijo poleteli z družbo Turkish Air. Rast števila poletov povečuje tudi prihodke letaliških operaterjev, kakršen je Tau – tudi zanimiva naložbena tarča. Carigrajsko letališče, na primer, beleži hitro rast poletov in potnikov, zlasti turistov z vseh koncev sveta.

Ste si že privoščili dopust v Turčiji?

Ne še. Je pa to eden bližnjih načrtov. Zaradi kupne vrednosti evra lahko ta država ponudi turistu poceni počitnice. Tudi v primerjavi z Grčijo, kjer so vse cene v evrih in jih zagotovo ne bodo znižali.

Ko je svetovni guru menedžmenta, Danec Claus Michael Møller predaval v Turčiji (predavanje je zaračunal v vrednosti sprednjega kolesa jumbo jeta), je izjavil, da turška poslovna kultura ni vredna počenega groša, ker na vodilne položaje podjetij imenujejo potomce in sorodnike. Ali to še drži?

Precejšen del turškega gospodarstva obvladuje peščica močnih družin in to se v minulih letih ni spremenilo. Povezanost gospodarskih elit s političnimi najbrž nikjer ni najbolj zdrava, kajne? Politični prostor obvladujeta dve stranki in če se gospodarstvenik ne ukloni željam politikov, je hitro v nemilosti.

Kaj bi vam, ki upravljate sklad, pomenil vstop Turčije v članstvo EU?

Najprej: osebno ne verjamem, da se bo Turčija kmalu pridružila uniji. Na eni strani temu ni naklonjeno turško javno mnenje, na drugi strani imamo dvome evropskih politikov, ki so nekoč zaupali vladajoči stranki, da bo državo usmerila bolj zahodno. Letos imajo volitve in če bo vladajoča stranka AKP prepričljivo zmagala in pridobila večino v parlamentu, lahko pričakujemo tudi napovedane ustavne spremembe. Med njimi je prepoved nošenja naglavnih rut na univerzah, kar seveda ni po volji ortodoksno usmerjenih pripadnikov islamske vere.

Se sklad Alta Turkey ne bo usmeril tudi na rastoče trge.v širšem območju?
Ne, ostajamo v Turčiji. Na likvidnem kapitalskem trgu Turčije imajo (imamo) tujci že vrsto let enak, več kot 50-odstoten delež zastopanosti; tujci obvladujejo okoli 70 odstotkov naložb v turške delnice. Poudariti velja, da je to zelo pregleden in urejen kapitalski trg. Vsi, ki so investirali v delnice na Balkanu, bi si lahko takšen trg samo želeli.