Rezultati neodvisnih pregledov kakovosti bančnih bilanc, ki jih opravljata družbi Deloitte in Ernst & Young, in stres testov družbe Oliver Wyman bodo predvidoma znani šele konec leta. V analizo je vključenih deset bank ali 72 odstotkov celotnega bančnega sistema.
Šele konec leta bodo po pojasnilih Banke Slovenije predvidoma na voljo rezultati neodvisnih stres testov in skrbnih pregledov slovenskih bank, ki bodo pokazali, koliko kapitala potrebuje slovenski bančni sistem. Spomnimo, da je Banka Slovenije na podlagi lastnega pregleda aktive bank in obremenitvenih testov ocenila, da bo za dokapitalizacije dovolj 900 milijonov evrov, medtem ko so tuje bonitetne agencije potrebna sredstva za sanacijo slovenskega bančnega sistema navajale v milijardah, od 2,8 milijarde evrov po maja objavljeni oceni Fitcha do štiri milijarde evrov po februarski oceni Standard & Poor's. Vlada ima za dokapitalizacije bank na voljo 1,2 milijarde evrov, še za dodatno milijardo se lahko v skladu z zakonom o izvrševanju proračuna zadolži.
Prihajajo evropski nadzorniki
Na podatke o tem, kolikšen bo na novo ocenjeni strošek, bo očitno potrebno še počakati, je pa jasno, da evropske ustanove niso nič več pripravljene prepuščati naključju. Predstavniki evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Evropske bančne agencije (EBA) bodo namreč poslali svoje opazovalce v usmerjevalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Banke Slovenije in ministrstva za finance in bo nadziral izvedbo neodvisnih pregledov slovenskega bančnega sistema.
V pregled kakovosti slovenskega bančnega sistema, ki ga je na priporočilo Sveta Evropske unije naročila Banka Slovenije, je poleg treh sistemskih bank, NLB, Nove KBM in Abanke, vključenih še sedem bank, in sicer Banka Celje, Gorenjska banka, Probanka, Factor banka, Unicredit banka, Hypo in Raiffeisen banka. V centralni banki so pojasnili, da so dodatnih sedem bank izbrali sami ob sodelovanju evropskih ustanov, predvsem evropske komisije in Evropske centralne banke (ECB). Izbrane banke predstavljajo 72-odstotni delež celotnega sistema, vzorec pa pokriva različne strukture bančnega sistema, kot so domače in tuje banke, velike, srednje in male banke. Vsi pregledi bodo v vseh bankah opravljani po enaki metodologiji, so še povedali v Banki Slovenije.
Ministrstvo za finance upa, da bodo rezultati pregledov treh največjih bank znani do konca septembra
Neodvisni skrbni pregled kakovosti bančnih bilanc in stresne teste je zahtevala evropska komisija, ki na drugi strani, kot je znano, zahteva tudi čimprejšnji začetek čiščenja slabih bančnih bilanc s prenosom slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Ministrstvo za finance zato upa, da bodo vsej rezultati pregledov treh največjih bank – NLB, NKBM in Abanke, ki bodo prenašale slabe terjatve na DUTB – znani do konca septembra. Takrat naj bi se končno začelo čiščenje bančnih bilanc.
Družbi Deloitte in Ernst & Young, ki pregledujeta kakovost bančnih sredstev, preverjata po pojasnilih Banke Slovenije tako popolnost in celovitost podatkov, kot tudi posamezne kredite in njihova zavarovanja. Svetovalna družba Oliver Wyman, ki ji je Banka Slovenije naložila izvedbo stres testov, pa bo pripravila ocene o potrebnem kapitalu po ugodnem in po neugodnem scenariju, in sicer za obdobje treh let, do leta 2015. Kakšen scenarij nas čaka, uradno ni znano, smo pa v Dnevniku že poročali, da naj bi bili predstavniki svetovalne družbe Oliver Wyman, ki so pregledovali že španski bančni sistem, pri svojem pregledu bančnih bilanc slovenskih bank izredno konservativni. Dodatno naj bi kriterije ocenjevanja kakovosti posojil zaostrili tudi v Ernst & Young, kjer naj bi mejo, pri kateri je podjetje obravnavano kot prezadolženo in nesposobno poravnati svojih obveznosti, postavili pri petkratniku dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Ob tem velja omeniti, da je po podatkih za leto 2011 od skupno okoli 57.200 podjetij finančni dolg kar 20.800 podjetij za več kot petkrat presegal njihov EBITDA, prav ta podjetja pa so za slovensko gospodarstvo ključna, saj so v omenjenem letu ustvarila več kot polovico oziroma 8,4 milijarde evrov dodane vrednosti.
