Medtem ko v bankah in v javnosti nestrpno pričakujejo rezultate obremenitvenih testov bank, ki bodo pokazali luknjo v sistemu, dobrih 100.000 malih vlagateljev ne more več prodati svojih delnic in obveznic šestih bank. Ljubljanska borza je do nadaljnjega trgovanje z njimi ustavila.
Ljubljanska borza je včeraj v pričakovanju rezultatov obremenitvenih testov bank nepričakovano ustavila trgovanje z vrednostnimi papirji šestih bank. Do nadaljnjega tako 96.800 delničarjev NKBM, 1060 delničarjev Abanke, nekaj manj kot 500 lastnikov prednostnih delnic Probanke in 1500 lastnikov podrejenih obveznic NLB, NKBM, Banke Celje, Probanke in Factor banke ne more prodati svojih naložb. V Banki Slovenije nezadovoljstva z ukrepom Ljubljanske borze niso skrivali, medtem ko so se na ministrstvu za finance komentarja vzdržali.
Zamrznjeni papirji domala brez vrednosti
Trgovanje z vrednostnimi papirji šestih bank so na Ljubljanski borzi pod vodstvom Andreja Škete ustavili zato, ker ni jasno, kaj bodo pokazali rezultati obremenitvenih testov, in predvsem, kako bodo pri sanaciji bank sodelovali imetniki vrednostnih papirjev bank. »Borza je po zakonu dolžna zagotavljati, da se na trgu trguje pošteno in urejeno,« pravijo predstavniki borze. Ob tem ne pojasnjujejo, kako so se štiri banke znašle v družbi Probanke in Factor banke, ki sta že od začetka septembra v postopku nadzorovanega prenehanja.
Zamrznjeni vrednostni papirji bank so doslej sicer povsem izgubili vrednost. Tržna kapitalizacija NKBM tako znaša zgolj še 13,8 milijona evrov, Abanke 4,3 milijona evrov, prednostnih delnic Probanke pa 160.000 evrov. Medtem ko znaša skupna nominalna vrednost zamrznjenih podrejenih obveznic petih slovenskih bank kar 250 milijonov evrov, pa dosega njihova tržna vrednost le še dobrih 70 milijonov evrov.
Posli s podrejenimi obveznicami NLB 26. izdaje so se na primer nazadnje sklepali po 10 odstotkih nominalne vrednosti, pri čemer velja poudariti, da je NLB omenjene obveznice, izdane leta 2010, kot ene redkih ponudila tudi fizičnim osebam. V banki so jih primerjali z depoziti, zaradi kotacije na borzi pa so bolj likvidne. Zadnji posli s podrejenimi obveznicami NKBM 9. izdaje so se medtem sklepali pri petih odstotkih nominalne vrednosti, lastniki podrejenih obveznic Probanke in Factor banke pa so svoj celoten vložek že izgubili, saj njihove obveznice v postopku likvidacije po napovedih Banke Slovenije ne bodo poplačane.
Ukrep bo še najbolj prizadel lastnike delnic NKBM, ki so od prve javne prodaje leta 2007 izgubile visokih 99,6 odstotka vrednosti in so bile konec minulega tedna vredne le še 10 centov. A številni delničarji NKBM so kljub velikemu padcu vrednosti delnice te v zadnjem času prodajali, saj so si s tem zagotovili tako imenovani davčni ščit oziroma so si lahko znižali davek na kapitalski dobiček, ki so ga ustvarili s prodajo drugih finančnih naložb. Lastniki delnic NKBM zdaj tudi trgovalnih računov ne bodo mogli zapreti, saj je treba te prej izprazniti in delnice torej prodati.
Ustavitev trgovanja utegne pred nadaljnjimi izgubami vsaj začasno obvarovati lastnike podrejenih obveznic Banke Celje, s katerimi se še vedno trguje med 55 in 90 odstotki nominalne vrednosti. V zadnjem času je bilo sicer tudi pri podrejenih obveznicah Banke Celje opaziti nekoliko povečane prodajne pritiske, kar je negativno vplivalo tudi na njihovo vrednost. S tem ko je Ljubljanska borza ustavila trgovanje z obveznicami Banke Celje, so se pred nadaljnjimi odpisi teh obveznic vsaj začasno rešile tudi številne zavarovalnice, pokojninske družbe in vzajemni skladi, ki te obveznice večinoma vrednotijo po borzni ceni.
Banka Slovenije: Pričakovali bi, da se bodo posvetovali
V Banki Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca, ki skrbi za stabilnost bančnega sistema in zaščito varčevalcev, so bili z odločitvijo Ljubljanske borze vse prej kot zadovoljni, očitno pa so jim zamerili tudi to, da se pred sprejemom odločitve o tako pomembnem ukrepu z njimi niso posvetovali. »Pri odločanju borze o tako pomembnem vprašanju, kot je ustavitev trgovanja z vrednostnimi papirji posameznih slovenskih bank, bi vsekakor pričakovali več pripravljenosti za predhodno posvetovanje glede ukrepanja med vsemi vpletenimi institucijami,« so zapisali v centralni banki. Dejstvo, da obremenitveni testi niso končani in da odločitev o sprejetih ukrepih še ni sprejeta, ne more biti razlog za ustavitev trgovanja, so prepričani v Banki Slovenije, kar naj bi v dosedanjih pogovorih pojasnili tudi predstavnikom borze. Poudarili so še, da ustavitev trgovanja v pričakovanju objave rezultatov obremenitvenih testov bank ni praksa iz preteklih let.
Ljubljanska borza je doslej tak ukrep sprejela v izjemno redkih primerih, ustavitev trgovanja pa je načeloma trajalo zgolj dan ali dva. Trgovanje z vrednostnimi papirji bank naj bi bilo tokrat ustavljeno do objave rezultatov in predstavitve ukrepov za zagotovitev kapitalske ustreznosti bank. V tujini je še najbližje ukrepu Ljubljanske borze odločitev irske borze marca 2011, ki je dan pred objavo rezultatov obremenitvenih testov sporočila, da na dan objave rezultatov ne bo trgovanja z delnicami dveh irskih bank, Bank of Ireland in Allied Irish Banks (AIB). Odločitev je irska borza sprejela na predlog irske centralne banke.
Redki ukrepi Ljubljanske borze
V zadnjih letih je Ljubljanska borza redko ustavila trgovanje z vrednostnimi papirji za dlje časa. V primeru večjega padca vrednosti delnic, objave prevzemne ponudbe ali drugih nepričakovanih dogodkov trgovanje običajno ustavijo za le nekaj ur.
Zaradi nejasnosti glede večmilijonske škode, ki jo je na Slovaškem utrpela Zavarovalnica Triglav, je borza leta 2008 na primer na zahtevo ATVP za teden dni ustavila trgovanje z delnicami Triglava, medtem ko je trgovanje z delnicami Zvona Ena ustavila šele dan po začetku stečaja, pa čeprav je vodstvo holdinga prisilno poravnavo predlagalo že leto dni prej. Aprila 2009 so na zahtevo izdajatelja zaradi insolventnosti za dva tedna ustavili trgovanje z Istrabenzom, sredi lanskega leta pa so za deset dni ustavili trgovanje z delnicami Melamina, saj so v družbi izvedli zaprto dokapitalizacijo, niso pa objavili dokapitalizacijskega prospekta.
Špekulativni vlagatelji še povprašujejo po papirjih bank
Čeprav je državni zbor že potrdil predlog spremembe zakona o bančništvu, ki v slovenski pravni red prinaša možnost prisilne razlastitve lastnikov podrejenih in hibridnih obveznic bank, ki bi jih morala reševati država, nekateri špekulativni kupci še vedno povprašujejo po delnicah in obveznicah slovenskih bank. Tako je med večjimi kupci delnic NKBM v zadnjem času mogoče najti predvsem investitorje, ki se skrivajo za fiduciarnimi računi tujih bank, in Perspektivo belokranjskega poslovneža Darija Južne, medtem ko sta delnice poleg malih vlagateljev prodajala zlasti sklad tveganega kapitala Blackrock in NLB Skladi. Podrejene obveznice NLB sta v zadnjih tednih prodajala Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP) in KBM Infond, kupovali pa nekdanji predsednik uprave Banke Zasavje Zdenko Fritz, nekdanji direktor Agroservisa Silvo Flisar in bivši predsednik uprave NFD Holdinga Stanislav Valant oziroma njegova družba Vasin.
