Ali tehnologija video iger mladim jemlje zanos do dela?

Ali tehnologija video iger mladim jemlje zanos do dela?

Je igranje iger posledica ali vzrok nižje zaposlenosti mladih moških?

V letu 2016 so prihodki od prodaje segmenta video iger znašali okoli 100 milijard dolarjev, kar industrijo virtualnega življenja postavlja med najbolj donosne segmente industrije zabave in prostega časa. Od preprostih iger na mobilnikih do tri dimenzionalnih fantazijskih iger, virtualni svet iger vpliva na družabnost in ekonomsko učinkovitost mladih.

Za kakšno vzročnost gre je ugotovljala skupina raziskovalcev v študiji vplivov video iger na upad delovno aktivne populacije med mladimi, predvsem moškimi. Vprašanje je ali igre samo zapolnijo prosti čas med iskanjem zaposlitve ali pa dejansko znižujejo motiviranost za delo?

Zaposlenost mladih se je znižala za 10 odstotkov

Skupina ekonomistov je v omenjeni študiji, izvedeni v letu 2016, preučevala podatke iz obdobja med leti 2000 in 2015. V tem obdobju se je zaposlenost mladih moških brez univerzitetne izobrazbe znižala za 10 odstotokov (z 82% na 72%). Takšni moški pogosto živijo pri starših in se poročajo manj pogosto kot ostali predstavniki njihove generacije. Na drugi strani pa bistveno več časa namenijo igranju video iger, kar bi lahko deloma pojasnili z velikim tehnološkim razvojem in s tem večjo privlačnostjo video iger. Zadovoljstvo, doživeto ob igranju iger, bi lahko negativno vplivalo na prizadevanja mlajše, pretežno moške, generacije pri iskanju zaposlitve. Pa res?

Vpliv finančne krize in posledične recesije

Pri takšni raziskavi je potrebno upoštevati širši kontekst okoliščin, saj so se v preučevanem petnajst letnem obdobju pogoji za zaposlovanje mladih dejansko poslabšali. Prihodki, prilagojeni za stopnjo inflacije, so se pri mladih brez univerzitetne izobrazbe dejansko znižali, povečalo se je tudi število mladih, ki se niso niti izobraževali niti bili delovno aktivni. Potrebno je upoštevati tudi negativne učinke finančne krize in recesije, ki je sledila.

Ob upoštevanju vseh navedenih dejavnikov je raziskava prišla do sklepa, da igranje video iger predstavlja posledico slabših zaposlitvenih in kariernih možnosti in ne vzroka za delovno apatičnost.

Z nadaljnim razvojem tehnologij se bo povečevala tudi privlačnost iger za mlade, zato negativnega vpliva na željo po delu v bodoče žal ne moremo izključiti. 

Priporoči članek prijatelju