Žnidaršič Kranjčeva: »Vsak mora pogledati, od česa bo živel pri 65 letih«

Žnidaršič Kranjčeva: »Vsak mora pogledati, od česa bo živel pri 65 letih«

Pokojninska reforma je bila po mnenju predsednice uprave Prve Group Alenke Žnidaršič Kranjc pripravljena prehitro. Najbolje bi bilo, da bi jo na referendumu zavrnili in potem pripravili novo, usklajeno z vsemi udeleženci, tudi izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja, meni. Sicer pa opozarja, da mora vsak pogledati, od česa bo živel pri 65 letih.

Krizno ogledalo: Pokojninsko reformo so pripravljali nekaj manj kot leto in pol. Zdaj je pod grožnjo referenduma. Kako bi želeli, da odločijo ustavni sodniki?

Žnidaršič Kranjčeva: »Za pripravo korenitih premikov v pokojninskem sistemu je leto in pol premalo. Pokojninska reforma je običajno osnovni projekt neke vlade. Ponavadi rečejo: V tem mandatu bomo naredili pokojninsko reformo. Mi smo to naredili v letu in pol. To se pozna pri izdelku in se izraža v tem, da smo pred referendumom.

Še preden se bo iztekel rok, do katerega bomo vsi morali delati do 65. leta starosti, bo za to že prepozno. Najbolje bi bilo, da ustavno sodišče dovoli referendum in da takšna reforma potem na referendumu pade, da bi lahko potem v naslednjih štirih letih sprejeli ostrejše ukrepe. Ta reforma je napačna, preblaga, vsebuje preveč popuščanj, po drugi strani pa prav zaradi prevelikega popuščanja še tega ne moremo izpeljati.«


K.O.: Kakšne pripombe imate glede prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja?

Ž.K.: »Niti nima smisla odpirati vprašanj o tem, kje so problemi. Bralec ali poslušalec zahteva produkt, ki ga bo kupil ali ne, na nas pa je, da ta produkt predstavimo tako, da ga kupi. Mi moramo zdaj rešiti vse ostale probleme.

Ali pa država dovoljuje produkt, ki bi ga nekdo rad kupil, je vprašanje, o katerem se moramo pogovarjati na strokovni ravni. V tem trenutku država ne omogoča produkta, ki bi ga kdor koli rad kupil. Pri spremembi zakonodaje je izhajala iz teoretičnih izhodišč in uradniških spoznanj in tiste, ki smo vsak dan na vratih kupcev, popolnoma zanemarila. In zdaj mi – še preden je reforma uveljavljena – rešujemo probleme, ki so nam jih zakuhali.

Ni vprašanje, kaj je narobe. Vprašanje je, kaj ljudje potrebujejo in kaj so pripravljeni kupiti.«


K.O.: Ni bilo usklajevanj z izvajalci?

Ž.K.: »Glede vsebine, ki se nanaša na prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, se sploh ni nič usklajevalo z nikomer, ne z izvajalci ne z nadzorniki. Agencija za zavarovalni nadzor je imela tukaj veliko pripomb, ki jih je zakonodajalec nesramno zavrnil. Toliko vsebinskih in tehničnih problemov je, o katerih se tako zakonodajalcu kot različnim svetovalcem niti ne sanja.

Vsebinsko niso spremenili ničesar, ponudili so naložbe v delnice, a zadaj so popolnoma tehnična vprašanja, vprašanja kapitalske ustreznosti in posledično varnosti, ki jih nihče ne razume. Vrag se skriva v podrobnostih.

O vprašanju, ali je bolje varčevati v delnicah ali v obveznicah, razpravljamo vsi. Ko pa pridemo do podrobnosti, pustimo stvari nedorečene. Posledica so stroški, ki jih mora na koncu plačati varčevalec. Tukaj si jemljemo premalo časa, da bi na strokovni ravni razčistili posamezna vprašanja.«


K.O.: Bi lahko rekli, da je pripravljavcu zmanjkalo časa za več pozornosti do drugega stebra?

Ž.K.: »Posamezniki so se zelo veliko ukvarjali z njim, ključni ljudje, ki bi lahko razpravljali o vsebini, pa ne. Minister za delo se gotovo ni ukvarjal z drugim stebrom in ga je prepustil operativi za sabo, ki tudi ni imela časa za to. Na koncu lahko rečeš, da sta se s tem ukvarjala pripravnik in svetovalec. Nikoli ne bi smeli pustiti, da bi prišlo do tega.«

K.O.: Ministrstvo za delo napoveduje, da bo sledila druga faza sprememb, v kateri bo več pozornosti namenjene prostovoljnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju. Bo takrat več možnosti za podrobno razpravo?

Ž.K.: »Če nameravajo še kaj narediti, naj ustavno sodišče dovoli referendum, reforma naj na njem pade, vlada pa naj potem naredi pokojninsko reformo, kot misli, da mora biti. Potem bo tudi videla, kaj vse je naredila narobe zdaj. Če razmišlja o drugi fazi, pa ima že prvo zapacano, vmes pa vsake tri leta sprejemamo nov zakon, s katerim popravljamo napake iz prejšnjega, je to brez veze.

V sprejetem novem pokojninskem zakonu so zametki, ki so v osnovi napačni. Nihče ne ve, ali bo njihova druga faza nastopila ali ne. Kdo bo drugo fazo pripravljal, tudi nihče ne ve. Ali bo prišel drug minister, ki bo imel drugo idejo, tudi nihče ne ve. Kakšna bo druga ali tretja faza, itak noben ne ve, vmes bomo imeli pa pet let težav in neumnosti.«


K.O.: Zdaj veljavni pokojninski zakon iz leta 1999 je že skušal spodbuditi varčevanje za dodatno pokojnino.

Ž.K.: »Takrat sem povedala, katero napako so naredili, ampak za to smo potrebovali 15 let, da zdaj priznavamo, da smo naredili napako, in ugotavljamo, da se je ne da popraviti.«

K.O.: Katero napako imate v mislih?

Ž.K.: »Npr. enkratni dvigi po 10 letih. To je sistemska napaka. Danes mediji poročajo, da ljudje dvigujejo vložena sredstva v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, da je drugi steber pred zlomom. Pustimo ob strani, ali je res ali ne. Vendar tega problema ne bi bilo treba. Nekatere države so se z njim že srečevale, vendar mi tega nismo hoteli slišati.

Za pripravo pokojninske reforme je treba imeti dovolj časa, pripravljati jo morajo dovolj zreli ljudje, z dovolj izkušnjami in dovolj znanja.«


K.O.: Zakonodajalec se je na opozorila glede dvigov v enkratnem znesku odzval s tem, da je znesek v reformi omejil na 5000 evrov.

Ž.K.: »Tu je dodatna neumnost. Zdaj so nekaj omejili in ljudje bodo rekli: Dajte mi hitro, kar je mojega, ker ta država si bo spet nekaj izmislila, oz. dajte mi vse, kar imam nad 5000, takoj.

Ljudje nimajo zaupanja v državo in sistem, nimajo zaupanja, da bodo denar, ki je njihov, lahko dvignili. Ne verjamejo. Delovati bi morali v smeri, da se ljudje počutijo v tem okolju varne, da vedo, kaj jih čaka, in da ne spreminjamo stvari kar naprej.«


K.O.: Kako bi morali po vašem mnenju zastaviti izhodišča za reformo?

Ž.K.: »Izhodišča za razpravo so bila prava. Vsi bomo morali delati do 65. leta starosti in hkrati bomo morali vsi varčevati, ker pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja ne bodo omogočale preživetja skozi mesec. To je osnova za razpravo. Potem pa je treba slediti temu, da ne moremo popuščati pri starostni meji 65 let in pri tem, da morajo ljudje varčevati.

Ljudje o tej pokojninski reformi vedo le to, da nočejo delati do 65. leta. Ostalo jih ne zanima. Kaj vas zanima glede obveznega pokojninskega zavarovanja? Do kdaj boste delali in kakšna bo višina pokojnine. Koliko ste stari?«


K.O.: 42 let.

Ž.K.: »Delali boste najmanj do 65. leta, če ne do 70., preden se boste upokojili. Vaša pokojnina bo ne glede na to, kakšno plačo imate, glede na današnje cene med 500 in 700 evri. In moja? Delala bom kakšno leto manj, ker sem deset let starejša od vas, mogoče do 65. ali 67., moja pokojnina pa bo mogoče 200 evrov višja, ne glede na to, kakšno plačo imam. To je dejstvo.

Glede na to se morate vprašati, kako si predstavljate svoje življenje pri 65 letih s 500 do 700 evri. Če ne boste prihranili še toliko, da boste imeli še približno 500 evrov neke rente, boste živeli v revščini.

Ljudje se v bistvu upirajo temu, da bi imeli med 500 in 700 evri pokojnine, hkrati pa se upirajo temu, da bi varčevali, da bi imeli višje pokojnine. Država nam ne pove dovolj jasno, da je tako. Mi se lahko upiramo, vendar je dejstvo, da bomo morali delati dlje in da bodo pokojnine nižje. Vprašanje je le, po kakšni poti bomo do tja prišli in kako hitro.

Pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja moramo znižati, ker denarja ni in ga ne bo, in ljudje morajo začeti varčevati za dodatno pokojnino. Ali kaj varčujete?«

Kako si predstavljate svoje življenje pri 65 letih s 500 do 700 evri? Če ne boste prihranili še toliko, da boste imeli še približno 500 evrov neke rente, boste živeli v revščini.

K.O.: Ne.

Ž.K.: »Imate kakšno stanovanje, ki ga boste lahko oddajali, kakšno garažo, deset otrok, ki vas bodo preživljali? To so vprašanja, ki si jih morate postaviti. Če nič od tega nimate, začnite varčevati, ne glede na to, ali lahko ali ne, sicer boste takrat živeli v revščini.«

K.O.: Ne, ne varčujem v drugem stebru, ker ne zaupam postavljenemu sistemu.

Ž.K.: »Točno to. In jaz se z vami strinjam – ne zaupam državi, ne zaupam nikomur, ne verjamem, da bo bolje … Vendar je problem v tem, da vi ne verjamete niti tega, da boste imeli le 500 evrov pokojnine in boste živeli v revščini.

Dokler ljudje ne bodo zaupali premieru te države, ki bi rekel, da bodo pokojnine čez 15 let tudi pri tistih, ki imajo 2000 evrov neto plače, samo 500 evrov, se pokojninske reforme ne da izpeljati. Vsak od nas mora pogledati, od česa misli živeti pri svojem 65. letu.

Varčujte na način, kot mislite, da je prav. Če mislite, da so to dragulji, kupujte dragulje, če mislite, da je to njiva, kupujte njivo, če mislite, da so to marmelade, začnite kuhati marmelado.

Spremeniti je treba zavedanje ljudi, ki izhaja iz prepričanja, da “denar je, samo nočejo nam ga dati”. Denarja ni. Če bomo peljali stvari v nemire, ga bo še manj.«


K.O.: Kako ste v vaši družbi občutili problem prenizkih vplačil za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje?

Ž.K.: »To je znova vprašanje o zaupanju, pa tudi tiščanju glave v pesek. Že pri pripravi zdaj veljavne pokojninske reforme iz leta 1999 je bilo znano, da ima država luknjo v obveznem zavarovanju, da se bodo pokojnine zniževale, in da ima luknjo pri tistih z beneficiranim stažem. Po mojem zavestno ni pravilno izračunala, koliko je treba vplačevati za to, da se lahko zavarovanec upokoji pri npr. 45. letu starosti.

Toda nihče v tej državi ne more nehati z delom pri 45 letih, tudi baletka ne. Morda ni sposobna plesati tako kot pri 20 letih, vendar pa je sposobna početi kaj drugega. Pri 45 letih je treba najti alternativno zaposlitev, če nam je to všeč ali ne. V področje beneficiranih poklicev bo treba poseči, toda takšnih poklicev bo vedno manj.

Čas izgubljamo pri ugotavljanju, kdo se je zmotil pri tretji decimalki. Dejstvo je, da je aktivnih čedalje manj.«


K.O.: Verjetno je tudi zaradi naraščajoče brezposelnosti interes za vplačevanje v drugi steber manjši. Grožnja brezposelnosti je konkretna, upokojitev pa odmaknjena v nedoločno prihodnost.

Ž.K.: »V Sloveniji v okviru drugega pokojninskega stebra skupno le 15.000 ljudi varčuje samih. Vsem drugim plačuje delodajalec. Tukaj ne gre za vprašanje, ali je posameznik zainteresiran za to, da varčuje za svojo starost 20 evrov na mesec, ampak gre za vprašanje, ali to pričakuje od svojega delodajalca. Delavci ne zahtevajo, da jim podjetje plačuje za njihovo starost, čeprav je to njihova pravica iz dela. Borijo se za prevoz na delo, malico, regres, ne borijo pa se za to, da bi jim delodajalec na ločen račun nakazoval denar za pokojnino. Delodajalec za njimi meče 20 evrov in oni jih nočejo vzeti!«

K.O.: Zelo glasna so opozorila, da so v Sloveniji premije, ki se vplačujejo v drugi steber, prenizke, da bi bil namen dosežen. Ali ni to premajhen znesek?

Ž.K.: »Zakaj ne vzamete prvih 20 evrov in se potem borite za naslednjih 20 evrov? Eden vzame 250 evrov na leto, drugi pa reče: To ni nič!«

K.O.: Koliko zavarovancev v pokojninsko zavarovanje ima Prva Group?

Ž.K.: »Blizu 300.000, od tega v Sloveniji 80.000, ostalo pa v štirih državah nekdanje Jugoslavije: Srbiji, Kosovu, Črni gori in Makedoniji.

Večina jih je vključena v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje. Nekatera podjetja plačujejo le minimalno premijo, kar pomeni 26 evrov, so pa podjetja, ki dajejo maksimalno, 5,84 odstotka bruto plače. So pa tudi podjetja, ki vplačujejo, če vplačuje tudi zaposleni. V portfelju imamo vse in smo po tem podobni vsem drugim pokojninskim družbam.

Med tistimi, ki so vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje, je 95 odstotkov vključenih v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, torej premijo vplačuje samo delodajalec ali tudi delodajalec.«


K.O.: S kakšnim dobičkom ste končali lansko leto?

Ž.K.: »Prva Group je leto končala z dobičkom, prav tako so tokrat prvič z dobičkom zaključile vse hčerinske družbe. V letošnjem letu bo na ravni Prve Group, ki ima 30 milijonov evrov kapitala, konsolidiranega dobička blizu treh milijonov evrov.«

K.O.: V času pritoževanj je to vesela novica. Kako vam je uspelo?

Ž.K.: »Leto 2008 nas je zateklo v položaju, ko smo bili še v Ukrajini in Romuniji. Razen Slovenije smo v vseh državah poslovali z izgubo in vse družbe so zahtevale dokapitalizacijo.

Sorazmerno zgodaj, v letu 2008, sem ugotovila, da kriza ne bo majhna in da se je treba čim prej konsolidirati. Sklenili smo zapreti družbo v Ukrajini in prodati družbo v Romuniji, kar smo uspeli uresničiti do začetka leta 2009. Od tedaj smo delali izključno na dobičkonosnosti posameznih družb.

V zadnjem letu smo se ukvarjali s Srbijo, kjer smo v enem letu s 5000 zavarovancev prišli na 60.000, s petih milijonov evrov v upravljanju na 20 milijonov evrov, in sicer z dvema pripojitvama. Pristopili smo k vsem konkurentom na tamkajšnjem trgu in v letu dni izvedli pripojitvi pokojninske družbe Hypo Banke in pokojninske družbe druge največje zavarovalnice v Srbiji, DDOR. Tako smo iz družbe z izgubo prešli v družbo z dobičkom, iz družbe z malo zavarovanci v družbo z veliko zavarovanci.«


K.O.: Kaj napovedujete za letošnje leto?

Ž.K.: »Na področju pokojnin smo konsolidacijo dosegli. Na vseh trgih bomo še bolj dejavni s svojo navzočnostjo, za letošnje leto je načrtovana rast 20 odstotkov. Pri nas ne opažamo problemov, vezanih na dvige iz drugega stebra, temveč ugotavljamo, da se ustrezno informirani ljudje zavedajo varčevanja za starost. Tako ni naključje, da imamo že skoraj 300 upokojencev, ki prejemajo rento. Kot novost pa v Sloveniji uvajamo življenjsko zavarovanje. Tu je naš produkt Prva varnost, kjer gre za zavarovanje za primer smrti in invalidnosti za visoke vsote.«

Priporoči članek prijatelju