Kriza je nekaj najboljšega za mlajše vlagatelje

Kriza je nekaj najboljšega za mlajše vlagatelje

Med tem, ko se praktično vsi udeleženci na borznih parketih ukvarjajo s tem, če (oz. bolje povedano kdaj) bo prišlo do nastanka krize, bi morali mlajši vlagatelji trenutno dogajanje sprejeti z odprtimi rokami.

Sliši se nenavadno, vem ... ampak največja nevarnost za mlajše vlagatelje je v tem primeru to, da bi med krizo izgubili zaposlitev, ne pa vrednost njihovih prihrankov. Mlajši vlagatelji so namreč šele na začetku ustvarjanja svojega bogastva in je njihov naložbeni portfelj bolj odvisen od periodičnega varčevanja kot od enkratnih vložkov.

Standardni proces ustvarjanja bogastva skoraj vedno sledi naslednjim korakom:

  • Recimo, da se odločite za dolgoročno varčevanje za vašo pokojnino. Imate sklenjen varčevalni načrt v vzajemnih skladih in sredstva razpršena med delniške in obvezniške naložbe. V tem primeru ste lahko ponosni nase, saj ste naredili nekaj, da bi poskrbeli za lastno prihodnost.
  • Ko višina vašega premoženja dovolj zraste, pride čas, ko morate varčevanje nadgraditi. Prav tako ste ustvarili že dovolj bogastva, da se lahko začnete posluževati enkratnih vložkov. Želite višjo stopnjo razpršenosti portfelja, saj ugotovite, da pravilna razpršitev na dolgi rok pomeni manj nihanj vašega portfelja. Pravilno razpršen portfelj vsebuje različne tipe delnic in obveznic, vsebuje pa tudi nekaj, kar se imenuje alternativne naložbe.
  • Ko vlagatelji opravijo s prvima dvema točkama, torej ustvarijo dovolj visoko premoženje, ga razpršijo med različne naložbene tipe in se jim začne nabirati višek sredstev, posežejo po luksuznih dobrinah.

Vsekakor so vzajemni skladi eden izmed najprimernejših finančnih instrumentov, ki jih lahko uporabite pri dolgoročnem mesečnem varčevanju za potrebe v prihodnosti, saj postopno mesečno varčevanje v vzajemnih skladih omogoča, da vlagatelj ob širši razpršitvi in nižjem tveganju dolgoročno doseže učinek dobrega povprečja.

Svoj sestanek si zagotovite z naročilom na podstrani Svetovanje. Prvi, spoznavni sestanek, je brezplačen.

Periodično varčevanje za začetnika

Periodično varčevanje mora biti dolgoročni proces, ki zahteva veliko mero discipline, v zameno pa ponudi dobro nagrado v obliki varnosti ob naši upokojitvi.

Eno izmed najpomembnejših pravil, ki si ga velja zapomniti in ga vedno poudarjam, je: »Skoraj vsak vlagatelj, ki je na delniškem trgu prisoten vsaj 10 let, bo v vmesnem času utrpel najmanj en padec v višini okoli 50 odstotkov. Od padca do nadaljevanja rasti v povprečju mine eno leto.« Drugo pravilo, ki naj ga upoštevajo periodični varčevalci, pa je dejstvo, da negativni donosi na začetku varčevalne poti zaradi metode povprečnega stroška močno izboljšajo končni rezultat. In če imate pred sabo še vsaj 10 let varčevanja, so padci v prvi tretjini celotnega obdobja priporočljivi, ne glede na to, kako čudno se to sliši. Zagovarjam stališče, da je v prvi tretjini varčevanja nesmiselno vsakodnevno spremljanje naložbenega portfelja (v kolikor varčujete v standardnih skladih), kaj šele prilagajanje. Dogajanje danes, ko se sredstva le akumulirajo, namreč ne bo imelo opaznega vpliva na končni rezultat. V primeru pojava krize pa bi bilo bolj priporočljivo, da mesečni znesek, ki ga namenite za varčevanje, še povečate. Le tako lahko dogajanje obrnete sebi v prid in si zagotovite zavidanja vredno donosnost vašega naložbenega portfelja.

Bodite potrpežljivi

Čeprav se skoraj vsak posameznik na začetku spopada s počasno rastjo, se mora zavedati, da bo nekoč dosegel točko preloma in mu bo portfelj prinašal več sredstev, kot jih nalaga in to samo na račun obresti. Poglejmo hipotetičen primer. Recimo, da na leto zaslužite 100.000 evrov. Vem, ni ravno vsakdanja plača. Priznam pa, da je veliko lažja za ponazoritev in preračun. Letno boste na stran dali 12 odstotkov svojih prihodkov, torej 12.000 evrov. Sredstva boste investirali vsakič ob začetku leta, letna obrestna mera pa bo znašala 6 odstotkov. To višino sem izbral zaradi pričakovanj, da bi najmanj tako povprečno obrestno mero moral doseči vsak dolgoročni varčevalec. Samo dolgoročno povprečje trga je sicer višje, a varčevalci zaradi stroškov, lovljenja vrhov in paničnih reakcij, po navadi dosegajo nižjo donosnost.

Po treh letih bi na stran dali že 36.000 evrov, sredstva pa bi se ves ta čas obrestovala. Privarčevanih bi imeli 40.500 evrov, torej le 4.500 več, kot ste jih investirali. Tako nizek skupen donos zelo težko spodbudi varčevalne navade. Odločite se, da boste kljub temu še naprej vztrajali in po 12 letih boste doživeli nekaj presenetljivega. Do takrat boste na stran dali 144.000 evrov, privarčevanih sredstev na računu pa boste imeli kar 215.000 evrov. In to ni več tako slabo, kajne? Kar je še bolj zadovoljivo, je to, da boste v 12. letu na račun obresti prejeli 12.146 evrov, kar je malenkost več, kot ste dali na stran. V tistem trenutku boste dosegli točko preloma.

Poslužujte se strokovne pomoči!

Vse skupaj se sliši zelo lepo in enostavno, ampak v praksi so stvari pogosto drugačne in ostati ravnodušen ob večjih padcih je skoraj nemogoče, ko gre za naše prihranke. Zato je smotrno, da se za pomoč obrnete na strokovnjake, ki bodo na vse skupaj gledali objektivno in tudi pomagali ob morebitnih hujših pretresih. Neodivsni finančni svetovalec vam lahko pred začetkom varčevanja pripravi tudi finančni načrt, ki bo vseboval vaše finančne cilje, ročnost varčevanja, profil tveganja, ter na podlagi tega vanj vključil primerne produkte za dosego vaših ciljev. Najpomembneje pa je, da vam bo ob morebitnih spremembah življenjskih dogodkov (izguba službe, rojstvo otroka, nakup nepremičnine, itd…) znal prilagoditi finančni načrt ter varčevalne navade, da le ti ne bodo vplivali na vaše končne cilje.

Svoj sestanek si zagotovite z naročilom na podstrani Svetovanje. Prvi, spoznavni sestanek, je brezplačen.

Priporoči članek prijatelju