Drugo mnenje: Globalni skladi za neaktivne vlagatelje

Drugo mnenje: Globalni skladi za neaktivne vlagatelje

So globalni skladi dobra naložba za povprečnega vlagatelja?

Odgovarja Myhajlo Todurov, miha.todurov@vzajemci.com

Če razmišljamo o idealni naložbi, bi od nje pričakovali, da bi bila varna kot bančna vloga, likvidna kot denar v nogavici in donosna kot izveden finančni inštrument, poleg tega pa še popolnoma neobdavčena in brez kakršnih koli stroškov. Ker take naložbe ni, vas zanima, če je morda globalni vzajemni sklad naložba, ki se temu idealu kar najbolj približa.

Vemo, da ima vsaka stvar v finančnem svetu svojo ceno oz. vedno obstaja razmerje med pričakovano donosnostjo in tveganjem. Zaradi tega vlagatelji, ki so pripravljeni sprejeti višjo stopnjo tveganja, pričakujejo tudi višjo donosnost, ki to stopnjo tveganja kompenzira. Zato je tudi vedno smiselna ustrezna razpršitev sredstev, saj lahko z vedno ažurno strukturo portfelja dosegate isto donosnost ob nižjem tveganju. Globalni skladi so zaradi tega vidika ustrezna izbira, a se da vedno doseči še boljšo razpršitev.

Korelacija med delnicami v različnih delih sveta je trenutno tako visoka, da v primeru panike na trgih, ne bo več tako pomembno, kako visok delež portfelja je investiran v kateri regiji. Zgolj geografska razpršitev ni več dovolj. Zato je tudi smiselno pri izbiri naložb se osredotočiti tudi na posamezne panoge in vrste naložb, ki so med seboj nižje korelirane.

Prav tako je pomembna tudi likvidnost teh naložb. Vlagatelj, ki ima na izbiro dve potencialno enako donosni naložbi, se bo po navadi odločil za tisto, ki je bolj likvidna. V tem primeru se bodo za nelikvidno naložbo odločili le tisti vlagatelji, ki jih skrbi lastna disciplina. V normalnem svetu pa so vlagatelji praviloma nagrajeni za nizko likvidnost posameznih naložb. V večini primerov gre za v Sloveniji vedno bolj razširjene sklade zasebnega kapitala. Študije ugotavljajo (Ljungqvist/Richardson 2003a), da so bili tovrstni skladi v preteklosti v povprečju med 5% ter 8% bolj donosni od splošnega delniškega trga. To pomeni, da je premija za likvidnost, v preteklosti znašala 5% do 8%.

Časi, ko smo lahko vložili sredstva v katerokoli regijo ali sektor in so ta samo rasla, so že mimo. V ospredje prihajajo bolj aktivne strategije ter bolj selektiven izbor naložb. Namreč višje tveganje ne pomeni le višjega potencialnega donosa, ampak tudi višje padce v primeru uresničitve tega tveganja. In ko se potencial za rast na eni strani izkoristi, postane potencial za padec še večji. Če sledimo le politiki razpršitve globalnih skladov, prejmemo na eni strani visoko izpostavljenost trgom, ki so trenutno že dragi; na drugi strani pa nižjo izpostavljenost do trgov, katerih potencial za rast v prihodnjih letih, je veliko višji.

Zato bi morda bilo bolje, če bi izbrali kakšen fleksibilni sklad, ki v portfelju ima tako delnice, kot tudi obveznice. Gre za sklade, ki se prilagajajo razmeram na trgu (bodimo na jasnem, upravljavci niso jasnovidni, imajo pa več znanja od povprečnih vlagateljev) in lahko v portfelju prevladujejo tako obveznice, kot tudi delnice.

Torej, ja, globalni skladi so primerni za večino vlagateljev, a le kot temeljni kamen pri gradnji naložbenega portfelja.

Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov svetkapitala@vzajemci.com. Odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.

Priporoči članek prijatelju