Drugo mnenje: Se res nahajamo v bikovskem trendu?

Drugo mnenje: Se res nahajamo v bikovskem trendu?

Prebiram poročila, da smo v najdaljšem bikovskem trendu, vendar se meni dozdeva da smo že celo leto v medvedjem trendu (z izjemo ZDA). Glede na zgoraj napisano me zanima kaj je potem osnova za trditev o bikovskem trendu v zadnjem letu (razen omenjenega ameriškega indeksa).

Odgovarja Myhajlo Todurov, miha.todurov@vzajemci.com

Me veseli, da ste mi postavili to vprašanje, saj je zelo zanimivo, obenem pa korekten odgovor zahteva kar nekaj časa in »filozofiranja«.

O bikovskem trendu, po splošno sprejeti definiciji, govorimo pri optimizmu in pozitivnih pričakovanjih, da se bodo pozitivna gibanja nadaljevala še več mesecev oz. let. V bikovski trend trg vstopi po rasti pomembnejših indeksov za vsaj 20 odstotkov, po navadi po padcih, ki so presegali 20 odstotkov. Ker so trendi na trgih nepredvidljivi, lahko o gibanjih razpravljamo šele po tem, ko so za nami.

Ena od pomembnih razlik med bikovim in medvedjim trendom je tudi v definiciji, saj dokler ne preidemo v medvedji trend, se uradno nahajamo v bikovskem trendu, ne glede na to, da indeksi ne beležijo rasti. Pri medvedjem trendu gre za daljše obdobje negativnih gibanj, torej padce, ki presegajo 20 odstotkov vrednosti borznih indeksov. Pri padcih med 10 in 20 odstotki se govori o korekcijah in te so po navadi kratkotrajne, saj je povprečno trajanje le teh 54 dni (o koncu korekcije govorimo takrat, ko indeksi v celoti nadoknadijo padce).

Drži, da so z izjemo ameriških delnic, vsi pomembnejši naložbeni tipi (tudi obveznice) letos beležili padce vrednosti. Eno od razlag lahko pripišemo davčni reformi, ki je izboljšala dobičke ameriških podjetij in močno izboljšala stanje na ameriškem trgu dela. Drugi razlog gre iskati tudi v rasti ameriškega dolarja, ki je posledica normalizacije monetarne politike Fed. Tretjo razlago pa gre iskati tudi v težavah, s katerimi se spopadamo v EU (kot zakleti, se premikamo od ene do druge – VW, Grčija, Italija, Španija, Rusija, Turčija, Brexit itd.) ter težavah držav v razvoju.

Lahko bi ocenil, da se trenutno nahajamo v podobnem obdobju, kot smo se nahajali med leti 2006 – 2008. In v kolikor bo prišlo do že nekaj časa pričakovanega padca vrednosti ameriškega dolarja, bi se moral pritisk na države v razvoju močno sprostiti in bi te lahko nadoknadile zamujeno – seveda ob pogoju, da ne bomo doživeli kakšnega nepričakovanega negativnega dogodka, ki bi to preprečil. Zato tudi v prihodnje ocenjujemo, da je potencial ameriških delnic omejen (z izjemo finančnega ter farmacevtskega sektorja), evropskih delnic se zaradi številnih težav trenutno izogibamo, kar nekaj potenciala pa vidimo v regijah, kot so Vzhodna Evropa, Turčija ter Balkan. Gre za še vedno podcenjene regije. Rusija je odvisna od cen energentov in vrednosti valute, pri Turčiji bo glavno vlogo odigrala turška lira, pri Balkanu pa gre za še neizkoriščeno regijo, ki je nekorelirana z ostalimi. Na teh trgih bodo tečaji v prihodnje še naprej močno nihali, a se bo sčasoma dolgoročna smer gibanja obrnila navzgor.

Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov svetkapitala@vzajemci.com. Odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.

Priporoči članek prijatelju