V roku dveh let bom potreboval denar za nakup nepremičnine in me trenutna nihanja na trgih zelo skrbijo. Kaj mi priporočate?
Odgovarja Myhajlo Todurov, [email protected]
Zaradi kratke dobe, v kateri nameravate porabiti vsa privarčevana sredstva, je priporočilo nedvomno to, da se v celoti ognete delniških naložb. Prehitro lahko pride do tega, da bomo na trgih znova priča korekciji in boste v paniki sredstva izplačali z izgubo. Glede na to, da varčujete za nakup nepremičnine, je to najverjetneje zadnje, kar si želite.
Naj pohlep ne vpliva na vaše odločitve
Res je, da smo na trgih že 10 let priča naraščajočemu trendu in so vlagatelji, ki so investirali na vrhuncu finančne krize, ustvarili večkratnik vložka. A takšno tveganje bi bilo pri vaši dobi varčevanja popolnoma nesprejemljivo. Že manjša korekcija lahko vaš cilj prestavi za kakšno leto, napačna reakcija na njo, pa ga lahko v celoti spremeni.
Če pogledamo še bolj objektivno, se že nahajamo v skoraj najdaljšem obdobju (od avgusta 2018 naprej pa celo v najdaljšem) bikovem trendu v zgodovini. Torej v naslednjih letih ni izključen niti pojav krize. Za varčevanje oz. vložke v delniške trge, za dobo krajšo od petih let, ne obstaja univerzalnega nasveta. Gledano zgodovinsko, boste v 87 odstotkih primerov imeli pozitiven donos. Kar pa je daleč od tega, da bi bil le-ta zagotovljen. Za dobo dveh let pa se verjetnost uspeha drastično zniža, sploh v trenutnem okolju.
Torej pridemo do odgovora, da so za dobo 2 let za varčevanje primerne varnejše naložbe, kamor spadajo depoziti, državne obveznice, denarni skladi, itd… Ker pa vsi vemo, kako nizke so obrestne mere na depozite, bi vam v tem primeru vseeno svetoval malo več drznosti. Pred časom sem že navedel možnosti, ki so aktualne za kratkoročno investiranje:
1. Podjetniške menice: podjetniške menice imajo podoben koncept kot depozit na banki. Gre za kratkoročno posojilo, za katerega prejmete vnaprej dogovorjeno višino obresti. Praviloma so bolj tvegane od depozita, a s poglobljenim pregledom računovodskih izkazov podjetja to tveganje lahko precej znižamo. Ker za vračilo posojila jamči le pravna oseba, ki ji sredstva posodite, je tudi obrestna mera navadno višja kot pri depozitih.
2. Državne obveznice: za vlagatelja so obveznice naložba, ki prinaša vnaprej določene fiksne obresti na posojeni denar, medtem ko je za izdajatelja obveznica vir financiranja ter tudi finančna obveznost, ki jo mora povrniti ob določenem času. Tudi pri tej vrsti naložbe boste praviloma imeli višjo donosnost kot pri depozitih, a s tem tudi nekoliko višjo stopnjo tveganja.
3. Obvezniški skladi: v primerjavi s prvima dvema možnostma, pri obvezniških skladih nimate vnaprej znane stopnje donosa. Zaradi tega to možnost lahko smatrate za nekoliko bolj tvegano. Lahko prejmete višji donos kot pri prej naštetih, lahko pa tudi nižjega, celo negativnega. Še vedno pa ta opcija spada med konservativnejše.
Torej, če bi se za kratko dobo izognili bankam, so zgoraj naštete možnosti dober začetek. Če pa bi se radi izognili nihanjem, upoštevajte prvi dve opciji.
Disciplina je ključna za uspeh
Za uspešno investiranje potrebujete potrpljenje, disciplino in predvsem dovolj časa. V vašem primeru zadnjega pogoja nimate izpolnjenega, zato morate biti toliko bolj pozorni na varnost vaše naložbe. In ne pozabite na vaš cilj: investirate za nakup nepremičnine, ne za to, da bi obogateli. Predlagam vam, da del sredstev izpostavite kratkoročnim dolžniškim naložbam, drugi del pa držite kot likvidna sredstva na transakcijskem računu. Torej, pri aktivnem delu portfelja, sredstva razpršite med podjetniške menice, državne obveznice ter obvezniške vzajemne sklade. Pri preostanku pa sredstva začnite premikati v denarne sklade ali pa ta izplačajte na svoj osebni račun (odvisno od davčne obravnave).
Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov [email protected]. Odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.
