Fiskalna bomba - pokojninski sistem kot hiša iz kart

Članek slika

Drži, da kriz in razlogov za njihov nastanek praktično ni mogoče predvideti. A vsaj za eno krizo vemo, da se ji ne bomo mogli izogniti. Vprašanje je le, kdaj bo do te prišlo in kako močno bo vplivala na naš vsakdan.

Myhajlo Todurov, [email protected]

Zanimivo je spremljati obljube ljudi, ki v veliko primerih razkrijejo, da niti sami ne razumejo delovanja države, katero vodijo. Kako radi prebiramo izjave, da bodo poskrbeli za višje pokojnine in dodatke za vse, preživetje katerih je odvisno od izdatkov iz proračuna. A prav nihče na političnem parketu v zadnjih letih še ni izpostavil dejstva, da pokojninskemu sistemu grozi implozija. In Slovenija ni edina; z istim problemom se bodo spopadale tudi druge evropske države.

Sodeluj v nagradni igri Aktivne finance in si zagotovi brezplačno asistenco pri dosegu varčevalnih ciljev.

"Celo življenje plačujemo, zato ste nam dolžni pokojnine!"

Zgornja izjava je ena izmed prvih misli, ki vam je verjetno prišla na pamet; določenih besed tu žal ne morem uporabiti, a verjetno ste jih že sami dodali ob prebiranju. A tu nismo edini, tudi naše sosede imajo podoben sistem in verjetno bomo prve "žrtve" sistema lahko videli na lastne oči drugje, še preden do tega pride pri nas. Vsaj upamo lahko, saj se bomo tako lažje pripravili in morda končno dobili pogum za konkretno reformo, ki bi prehod omehčala, čeprav uničila številne politične kariere.

Francija, Belgija, Nemčija, Avstrija, Španija in Slovenija smo v težavah

Kaj imajo skupnega zgoraj naštete države? Prav vse imajo PAYG (pay-as-you-go) pokojninske sisteme in imajo prazne pokojninske blagajne. Tako se pokojnine izplačujejo direktno iz proračuna. Kriza je precej lahko predvidljiva, vprašljiva je le moč, s katero bo udarila. To bo pa odvisno le od politikov, ki po navadi ne vidijo dlje od naslednjih volitev in igrajo na karto populizma, kar predstavlja eno ključnih ovir pri ureditvi sistema.

Seveda na drugi strani države poskušajo preložiti krizo v prihodnost z raznimi ukrepi, kot možnost bolj tveganega portfelja posebnih skladov, namenjenih individualnemu varčevanju za pokojnino. Glavni razlog za zadnje spremembe gre sicer iskati še v prejšnji finančni krizi, zaradi katere se pomembnejše svetovne centralne banke še vedno borijo z neravnovesji na trgih in z monetarno politiko poskušajo te izravnati. In ravno politika centralnih bank je povzročila paradoks. Varne državne obveznice, ki so tradicionalno predstavljale največjo utež portfeljev teh skladov, ne prinašajo več donosnosti, ki bi zagotavljala dolgoročno vzdržnost. Zato je izpostavljenost bolj tveganim naložbam teh skladov v preteklih letih precej zrasla. Če te na eni strani prinašajo višje donose, je na drugi strani višje tudi tveganje ob nastanku kriz. V vsakem primeru je jasno, da se bodo številni pokojninski skladi v prihodnje soočali z likvidnostnimi težavami - ali zaradi prenizkih donosov obstoječih naložb ali pa zaradi krize, ki bo vplivala na likvidnostno rezervo za sprotno poslovanje.

"Vsi bi torto, a nihče je ne bi pekel"

In tudi demografska slika, pri kateri sta v EU v najslabšem položaju ravno Slovenija in Avstrija, razkriva predvsem to, da smo skupaj z našo sosedo med glavnimi kandidati za prvo vrsto pri opazovanju sesutja pokojninskega sistema. Programi socialne varnosti niso ne socialni, ne varni. Ukrepi pa le prelagajo neizogibno, saj se že sedaj zadolžujemo za pokrivanje sprotnih obveznosti, upokojencev oz. porabnikov iz proračuna pa je vedno več. Trenutni sistem v večini evropskih držav zadošča za pokrivanje približno 60 odstotkov plač upokojencev; v večini držav je prav tako velik problem brezposelnost mladih ter beg možganov, torej je prihodnja demografska slika še bolj temačna.

Kako preprečiti medgeneracijske spore?

Generacija mladih, ki prihaja, bo glede na raziskave prva po dolgem času, ki se bo spopadala z nižjim življenjskim standardom, kot pretekle generacije. "Sebični dedki in babice" bodo vztrajali na delovnih mestih, na katerih bi se sicer kalili mladi. Lastništvo nepremičnine bo vedno manj razširjeno. Vedno večji del plač tistih, ki bodo zaposleni, pa bo država nakazovala direktno na transakcijske račune upokojencev. Torej težji pogoji in "prisilna renta" bosta v prihodnje spodbujala debate v medijih, ki bodo označene za medgeneracijske spopade. Pokojnina pa bo postala nekaj, kar so uživale starejše generacije.

V prihodnje pokojnina ne bo več odvisna od državnih programov ampak od posameznikov, ki bodo za to znali poskrbeti sami. Razmišljanje o tem in varčevanje za pokoj bi se torej moralo začeti že pri starših. Ob rojstvu otroka je potrebno začeti z mesečnim varčevanjem, to navado pa kasneje prenesti na svoj podmladek.

Zakaj ne bi našim otrokom omogočili dostojno življenje, dobro šolo ter brezskrbno upokojitev?

Menim, da imamo vsi dobro priložnost poskrbeti za prihodnje generacije, a se mora reševanje problemov generacij, ki prihajajo za nami, začeti že v naših glavah ter glavah politikov, ki jim ni glavni cilj ponovna izvolitev.

Na Vzajemcih se že dolgo časa trudimo pomagati posameznikom na njihovi finančni poti. In ker se zavedamo pomembnosti dobrega finančnega stanja za boljšo kvaliteto življenja, smo se odločili, da vam v sklopu naše pomladne kampanje (in nagradne igre) omogočimo to pomoč brezplačno.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja