Kako zapravljamo svojo pokojnino?

Kako zapravljamo svojo pokojnino?

Morda veste, kakšna pokojnina se vam obeta? Če se sklicujem na trenutno zakonodajo, mi moja starostna pokojnina sigurno ne bi zadoščala za normalno življenje. Kaj pa vaša?

Lahko se jezim, lahko pozivam k spremembam, lahko pa si nalijem čistega vina in na zadevo pogledam iz strani neodvisnega opazovalca. Časi, ko so se lahko ljudje upokojili in v pokoju uživali lagodno življenje izključno na račun starostnih pokojnin, so mimo. Nahajamo se v novem obdobju, ko upokojevanje postaja bolj izjema, kot pravilo.

Dejstvo je, da se povprečna starost prebivalstva vztrajno povečuje. Dejstvo je tudi, da ljudje živimo dlje časa, kot včasih. Dejstvo je tudi, da je bil pokojninski sistem popoln, ko je bil prvič predstavljen širši populaciji. Problem pri tem je, da je bil popolno sestavljen za takratno obdobje, danes pa je na žalost zastarel. Že osnovna matematika razkrije velika nesorazmerja. Če za pokojnino enega upokojenca delajo v povprečju trije ljudje in ta pokojnino prejema v povprečju 5 let, lahko sistem teče neskončno dolgo, saj se sklene krog in se vzorec neprestano ponavlja. Če pa za pokojnino enega upokojenca naenkrat začneta delati le dve osebi in ta pokojnino prejema 15 let, nastane težava. Zakaj težava? Ker je treba na eni strani več vzeti tistemu, ki še vedno dela in na drugi strani manj dati upokojencu, da bi bil sistem še vzdržen. Tretja možnost pa je dodatna zadolžitev, s katero se pokrije manko. Slovenija je v krogu držav, ki izvaja vse tri "rešitve" z namenom vzdrževanja tega sistema. Pri trenutnem sistemu, ki sloni na "pay as you go" sistemu, so očitne pomanjkljivosti, katere bolj spominjajo na piramidni sistem, kot pa na nekaj, kar vam bo prineslo socialno varnost. In kot tak, tudi ta postane nevzdržen takoj, ko se denarni tok upočasni.

Tako ni nobeno presenečenje, da je tema pokojninske reforme v Sloveniji tabu, katerega se vodilni ne upajo dotakniti. Jasno je, da je sistem dolgoročno nevzdržen, saj povprečna starost prebivalca Slovenije znaša že sedaj 43 let, delež ljudi, starejših od 65 let pa se bliža 19 odstotkom. Razmerje med zaposlenimi prebivalci ter upokojenci se v Sloveniji giblje okoli 1,85. Število ljudi, ki živijo 100 let ali več pa se je samo v zadnjih 15 letih v razvitih državah povečalo za skoraj 50 odstotkov. Z vedno boljšim zdravstvenim sistemom ter razvojem zdravil ter tehnologij, se bo ta trend samo še okrepil. In kje je tista meja, pri kateri bo pokojninski sistem postal nevzdržen? Če bo šlo tako naprej, jo bomo lahko sami dočakali, saj trenutno vozimo naprej s pomočjo vzvratnega ogledala. Nenehno zadolževanje z namenom pokrivanja sprotnih obveznosti še nikoli ni prineslo nič dobrega in če mislimo, da bomo mi prvi, ki bomo pri istem preračunu dobili drugačen rezultat od drugih, smo nori. Kot je že povedal Einstein: "Norost: početje iste stvari vedno znova in znova ob pričakovanju drugačnega rezultata". Znašli smo se v pat položaju in se bojim, da nam bo iz tega uspelo priti šele takrat, ko druge izbire več ne bomo imeli.

Moje videnje dolgoročno vzdržnega sistema sloni na kombinaciji starostne pokojnine ter sredstev, ki jih posameznik privarčuje sam. Osnovno pravilo pravi, da si mora vsak od svojih mesečnih prihodkov na stran dati najmanj 10 odstotkov sredstev. Morda se nekomu zdi veliko, morda pa nekomu premalo in bo temu primerno tudi prilagodil svoje varčevanje, a vendar je to osnova, ki mora biti namenjena za našo starost. Torej nekaj, česar se ne bomo dotikali do naše upokojitve. Lahko se nad zapisanim razburjate, vendar dejstvo je, da si bomo le na tak način zagotovili lagodno življenje, v kolikor nimamo še drugega vira, iz katerega bi se lahko uspešno preživljali. Tudi morebitno razburjanje ob prebiranju tega zapisa ne bo spremenilo dejstva, da se gibljemo v smeri sistema, kjer upokojenci iz naslova države prejemajo le manjši delež sredstev, uspešna upokojitev pa bo v večji meri odvisna od sredstev, ki jih bo posameznik privarčeval v aktivni dobi življenja. Za lastno prihodnost smo odgovorni sami in vsak mesec, ko zapravite vse, kar zaslužite, zapravljate tudi lastno pokojnino.

V primeru dodatnih vprašanj pišite na miha.todurov@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju