Varčevalci v Nemčiji se vedno bolj pogosto raje odločijo za hrambo denarja doma, kot pa v bankah.
Tradicionalno so nemški varčevalci vedno zaupali bankam, kljub vedno nižjim obrestnim meram. Varčevalci so tovrstni način hrambe denarja smatrali za najboljšo varno alternativo hrambi denarja doma. Vendar v zadnjem času se ta trend obrača.
"Ne splača se imeti denarja na banki. Poleg tega te na koncu še obdavčijo," pravijo varčevalci. Negativne obrestne mere tako vplivajo na vedno večje zanimanje za fizične sefe.Podjetja, ki ponujajo tovrstne storitve, že nekaj časa poročajo o močni rasti povpraševanja. Povpraševanje pa poganjajo predvsem fizične osebe.
Varčevanje na banki postaja nesmiselno
Preberite tudi: Ukrepi ECB bodo kmalu kaznovali tudi slovenske depozitarje
Trend je posledica politike Evropske centralne banke (ECB), ki je obrestne mere potisnila v negativno območje. Posamezne banke se tako vedno bolj pogosto odločajo za zaračunavanje t.i. ležarin in drugih stroškov varčevalcem z višjimi vložki (od 100.000 evrov naprej).
Če sklepamo iz preteklih dogodkov, lahko z veliko verjetnostjo rečemo, da bo do podobnega trenda kmalu prišlo tudi v Sloveniji. Določene banke že v tem trenutku zaračunavajo ležarine pravnim osebam za večje vsote denarja. Obrestne mere na depozite so minimalne, stroški pa vedno višji. Dejstvo je, da banke ne morejo bremena, ki jim ga je naložila ECB, financirati same. Namreč ne gre za dobrodelne ustanove ampak za podjetja, ki zasledujejo dobiček.
Tako varčevanje na banki postaja nesmiselno, saj se lahko za nekaj deset evrov ali pa celo zagotovljeno izgubo, za določen čas odpovemo likvidnosti.
Likvidnostne težave pri izplačevanju pokojnin
Trenutno stanje vpliva tudi na namenske sklade, namenjene varčevanju za pokojnino. Obrestne mere državnih obveznic, ki poleg depozitov predstavljajo pomembno utež v takih skladih, so na rekordno nizkih ravneh. Istočasno pa so na visokih ravneh vrednotenja delnic. Pokojninski skladi se tako soočajo z dilemo: se sprijazniti z ničelno donosnostjo ali več tvegati. Tuji skladi se največkrat odločijo za slednje in ob nižjih prilivih nekatere le finančna kriza loči od likvidnostnih težav.
Varčevalci bodo tako v prihodnje morali še bolj paziti na stroške storitev ter poskrbeti za bolj optimalno razpšenost svojih portfeljev.
Pri iskanju drugih naložb se poslužujte strokovne pomoči
Zaradi zgoraj zapisanega v zadnjem času opažamo naraščajoče zanimanje vlagateljev za bolj tvegane produkte, ki bi praviloma morali imeti višje potencialne donose. Če je izpostavljenost vlagatelja tovrstnim produktom previsoka, lahko hitro pride tudi do izgube dela sredstev (kar smo že doživeli z Balkanom leta 2008). Zato bi vse bralce najprej posvaril pred nepremišljenim investiranjem. Za pravo sestavo naložbenega portfelja se obrnite na strokovnjaka, saj bo vam ta lahko pomagal sestaviti tak portfelj, pri katerem boste nagrajeni ob čim nižji stopnji tveganja. Obenem vas lahko obvaruje pred nevarnostmi, ki bi jim bili sicer izpostavljeni.
