Podražitve elektrike so v prihodnje neizogibne

Podražitve elektrike so v prihodnje neizogibne

Zaprtje 17 nemških nukleark do leta 2022 bo še dodatno podražilo ceno električne energije na evropskem trgu, ki je tudi sicer v neizogibnem trendu rasti. V Nemčiji naj bi zaradi zaprtja nukleark gospodinjstva mesečno plačevala 20 evrov več. Ta ukrep bomo čutili tudi Slovenci.

V Nemčiji zaradi zaprtja nukleark 20 evrov višji računi za elektriko

Nemška vladna koalicija se je po večurnih pogajanjih v noči na ponedeljek v Berlinu sporazumela o zaprtju jedrskih elektrarn do leta 2022. Kot je sporočil okoljski minister Norbert Röttgen, naj bi večina nemških jedrskih elektrarn prenehala delovati do leta 2021, tri najnovejše pa bi delovale do leta 2022. Žgočo razpravo o prihodnosti jedrske energije v Nemčiji sta sprožila marčni potres in cunami na Japonskem, ki sta resno poškodovala jedrsko elektrarno v Fukušimi. Nemčija ima sicer 17 nukleark, katerih izpad bo gotovo vplival tudi na cene električne energije. Te dni namreč že potekajo vroče polemike, kolikšna bo rast cene, nekateri nemški poznavalci omenjajo tudi 30% rast. Nemški institut za gospodarske raziskave ocenjuje, da se bo strošek elektrike za posamezno gospodinjstvo zaradi zaprtja nukleark lahko dvignil tudi do 20 evrov mesečno. Ker je evropski energetski trg zelo povezan, bomo posledice zaprtja gotovo čutili tudi pri nas, zato smo se ocene cenovnih konsekvenc zaprtja nemških nukleark obrnili na Ministrstvo za gospodarstvo, Gen-I in Elektro Maribor.

Pri GEN-I dvomijo da bo Nemčija ostala pri svoji odločitvi.

Če bo Nemčija resnično ostala pri svoji odločitvi, da s trga umakne skoraj 23 % proizvodnje električne energije, kolikor je njihove proizvedejo nuklearne elektrarne, je cena odvisna od tega, kako bo izpad nadomeščala, so nam sporočili iz družbe Gen-I. Proizvodnja iz obnovljivih virov energije ima problem, da je odvisna od vremena in ne deluje v pasu, torej težko zagotavlja dovolj električne energije, ko je poraba najvišja, poleg tega je cena te električne energije visoka. Če bodo nadomeščali s proizvodnjo na fosilno gorivo, bodo v navzkrižju z zavezami o zmanjšanju emisij CO2 in je v ceno treba všteti tudi CO2 kupone, še so zapisali. Dolgoročno se jim zdi malo verjetno, da bo Nemčija ostala pri svoji odločitvi in zaprla nuklearne elektrarne. Iz Ministrstva za gospodarstva so sporočili jasno potrditev, da če Nemčija na strani ponudbe izloči 17 nukleark, to gotovo pomeni višjo ceno elektrike zaradi večjega povpraševanja. Na Elektru Maribor, ki ga vodi Andrej Kosmačin pravijo, da je bila nemška vladna strategija zaprtja nukleark pričakovana. Že dilema okrog trajnosti zaprtja 7 nukleark, ki so jih ustavili tik po marčevski nesreči na Japonskem, se je po novici o tem, da se več ne vrnejo v obratovanje, na trgu reprezentirala z dvigom cene za prihodnje leto za 3 do 4 odstotke.

Trenutno je cena na slovenskem trgu enaka kot na nemškem

Evropski energetski trg je zelo povezan, pojasnjujejo na gospodarskem ministrstvu. Krivulje povpraševanja in ponudbe namreč ne moremo sestaviti zgolj za nemški ali slovenski trg, saj sta trga zelo dobro povezana. Trenutno je cena na slovenskem trgu enaka kot na nemškem. Če bi nuklearke v Nemčiji zaprli, bi se pojavil pretok energije iz sosednjih držav proti Nemčiji v odvisnosti od cene proizvodnje v teh državah. Pretok bi se višal do meja, ki jih omogoča omrežje. Ko je ta meja dosežena, se na mejah pojavijo cenovni skoki. Tako je že ves čas z Italijo, ki se je jedrski energiji odpovedala pred časom. Italija uvaža elektrike toliko, kolikor dopuščajo njene mejne prenosne zmogljivosti. Že nekaj let ima elektriko precej dražjo od ostale Evrope. Sosednje države ta uvoz čutijo kot povišano povpraševanje na svojem trgu in posledično so nekoliko višje tržne cene tudi v sosednjih državah. Pri GEN-I povedo, da je cena elektrike od dogodkov na Japonskem do danes zrasla za približno 8 %.

Trenutni nivo cene za leto 2012 se giblje okrog 60 EUR/MWh, v letu 2008 pa je cena za leto 2012 dosegla vrednost 90 EUR/MWh

Imamo skupni evropski energetski trg

Ker imamo skupni evropski energetski trg, kakršnikoli trgovinski ukrepi za blažitev prihodnjih cenovnih šokov niso mogoči. Kar koli se dogaja v eni od držav članic in vpliva na ponudbo in povpraševanje, ima vpliv v celotni EU, pa tudi izven EU. Najboljša zaščita pred naraščajočimi cenami elektrike je, tako na gospodarskem ministrstvu, racionalna raba, torej varčevanje z elektriko in investicije v manjšo porabo elektrike. GEN-I, ki ga vodi dr. Robert Golob, je mednarodni trgovec in z ekonomijo obsega ter razvejano mrežo za trgovanje na 16-ih trgih, kot pravijo, uspešno izkorišča medregionalna in z drugimi dejavniki povzročena cenovna nihanja.

Kriza je rast porabe elektrike le upočasnila, zaustavila pa je ni.

Na gospodarskem ministrstvu predvidevajo rast cen elektrike. Kriza je rast porabe elektrike le upočasnila, zaustavila pa je ni. Po drugi strani pa so velike težave pri zagotavljanju cenovno ugodnih virov elektrike. Višajo se cene goriv (zemeljski plin, premog, jedrsko gorivo), višajo se okoljske takse (CO2), višajo se prispevki na elektriko (za spodbujanje gradnje obnovljivih virov in za investicije v varčno rabo), višajo se investicijske zahteve (zajem CO2, drugi škodljivi plini). Umeščanje v prostor postaja vedno bolj zahtevno, dolgotrajno in drago, še so zapisali. Na Elektru Maribor pa pravijo, da bo obdobje ki je pred nami zagotovo prineslo še kar nekaj sprememb na področju energetskega sektorja, vse od okrevanja oz. gospodarske rasti, do varčnejše porabe energije, večje proizvodnje iz obnovljivih virov, pametnih omrežij, kakor tudi električne mobilnosti. Cene posameznih energentov bodo po njihovem prepričanju odvisne od njihove razpoložljivosti in porabe. V dejstvo, da se cene najverjetneje ne bodo več spustile na raven, kjer so bile v začetku leta 2009 so prepričani tudi pri GEN-I. Dolgoročno bodo rasle, vendar ne tako skokovito, kot se zdaj napoveduje. Cenovna nihanja so običajni del posla in realnost, ki jo podjetja morajo znati vključiti in upoštevati v svojih nakupnih politikah in strategijah, še so zapisali na koncu.

Priporoči članek prijatelju