Pokojnine: Ukrepati ali se predati?

Pokojnine: Ukrepati ali se predati?

"Varčevanje je dobra stvar, sploh če so to zate storili že tvoji starši," je enkrat izjavil Winston Churchill. In ni se motil. Današnji upokojenci po svetu žanjejo sadove varčevalnih navad preteklih generacij. Situacija se bo kmalu obrnila. Generacija, ki se bo upokojevala okoli leta 2035, bo ena izmed najbolj revnih do zdaj.

Konec obdobja varnega upokojevanja

Glede na izsledke raziskave "The Savings & Investment Policy (TSIP)", bo leto 2035 predstavljalo prelomno točko za upokojevanje. Od 40-ih let prejšnjega stoletja, kljub rasti prihodkov in premoženja, ljudje vse manj varčujejo in več zapravljajo. Ta trend bo najbolj vplival na tiste, ki se bodo upokojevali po letu 2035. Če ne bomo ukrepali, bodo 'babyboomerji' zadnja generacija, ki se bo upokojila razmeroma varno.

Za lastno finančno varnost smo odgovorni sami

Po mnenju raziskovalcev, potrošniki radi spregledamo dejstvo, da za lastno finančno varnost bomo morali odgovarjati sami. Zato tudi ne varčujemo dovolj ali pa sploh ne. Raziskava (TSIP), ki so jo delali v Veliki Britaniji, kaže na to, da približno 30 odstotkov vseh gospodinjstev sploh nima privarčevanih sredstev. Še 20 odstotkov ima privarčevanih tako malo sredstev (pod 1.500 funtov), da bi se morali zadolžiti ob prvem nepredvidljivem strošku. Torej, najmanj polovica vseh gospodinjstev v VB ne varčuje oz. nima privarčevanih dovolj sredstev niti za nepredvidljive dogodke, kar je zelo zaskrbljujoč podatek.

Na podlagi vseh zbranih podatkov analitiki sklepajo, da se tisti, ki so danes stari okoli 40 let, bodo upokojevali s približno tretjino manj sredstvi, kot tisti, ki so danes stari okoli 50 let. Mladim do 25 let kaže še slabše.

Američani bodo delali dlje

Tudi raziskava Employee Benefit Research Institute (EBRI), ki so jo leta 2011 naredili v ZDA, je pokazala podoben rezultat. Raziskava kaže na to, da bodo Američani morali delati veliko dlje kot so to sprva načrtovali, saj jih bo veliko moralo delati do 70. ali celo 80. leta, da si bodo lahko privoščili upokojitev, pravi raziskava "The Impact of Deferring Retirement Age on Retirement Income Adequacy" (Vpliv odloga upokojitvene starosti na dohodke po upokojitvi).

Udeležence raziskave so razdelili v štiri skupine na podlagi dohodkov med delovno dobo, od najnižjih do najvišjih dohodkov. Raziskava je bila narejena na podlagi stanja, zastavljenih ciljev in nekaj drugih spremenljivk ameriških varčevalcev v programu 401(k). Raziskava je pokazala, da bodo morali tisti z najnižjimi dohodki delati do svojega 84. leta, preden bodo imeli vsaj 50-odstotno možnost, da si lahko privoščijo upokojitev.

Tisti, ki spadajo v drugo skupino po višini dohodkov, bodo morali delati do svojega 76. leta preden bodo imeli 50-odstotno možnost, da si lahko privoščijo upokojitev. Tisti iz tretje skupine bodo morali delati do 72. leta, da bi imeli 50-odstotno možnost uspešne upokojitve. Tisti z najvišjimi dohodki pa se lahko upokojijo že pri svojem 65. letu s 50-odstotno možnostjo, da bodo lahko uspešno financirali svojo upokojitev.

Anketa, ki so jo letos izvedli na CNBC.com je pokazala, da bi ljudje v 67 odstotkih primerov delali tudi po 65. letu starosti ker si to želijo. V 33 odstotkih primerov bi delali tudi po 65. letu starosti ker si upokojitve ne morejo privoščiti.

V Sloveniji je stanje še bolj zaskrbljujoče

Izsledki raziskave, ki jo je leta 2012 po naročilu Raiffeisen Capital Management izvedla družba GfK Slovenija, kažejo, da je dodatno varčevanje za čas po upokojitvi za številne Slovence načeloma pomembna tema, vendar jih veliko, ko gre za konkretno individualno varčevanje, ob tem še vedno zmaja z glavo, saj doslej v tej smeri niso naredili še nobenih ustreznih korakov. Konkretno kar 43 % vprašanih Slovencev doslej ni naredilo ničesar, da bi si zagotovili finančno varno prihodnost po upokojitvi. Izkazalo se je, da je doslej le okoli 6 % vseh Slovencev, ki so se odločili za tako ali drugačno obliko dodatnega varčevanja, za svoje individualno pokojninsko varčevanje izkoristilo priložnosti, ki jih ponujajo kapitalski trgi.

Kar 43 % vprašanih Slovencev doslej ni naredilo ničesar, da bi si zagotovili finančno varno prihodnost

Staranje prebivalstva in podaljševanje življenjske dobe v Evropi predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov prihodnosti, predvsem pa velik pritisk na javne finance. Po podatkih OECD naj bi se v letu 2050 v povprečju v Evropi razmerje upokojenec:zaposleni približalo razmerju 1:1, kar bo občutno znižalo življenjski standard prebivalstva. Za to, da bo posameznik po upokojitvi ohranil enak življenjski standard, kot ga je imel pred upokojitvijo, mora pokojnina znašati vsaj 85 odstotkov njegove zadnje plače.

Ukrepati ali se predati?

Postaja jasno, da v kolikor ne bomo sami varčevali za lastno finančno varnost, da se bomo v starih letih soočili z velikim problemom. Če v starih letih ne želite pristati v skupini ljudi, ki se ne bo mogla upokojiti ali pa v skupini ljudi, ki se bo prebijala iz meseca v mesec, morate začeti varčevati že danes.

Po eni strani se boste lahko tolažili z dejstvom, da je koncept upokojevanja relativno nov in ne boste edini, ki se boste s tem tolažili. Še v ne tako daljni preteklosti so ljudje delali tudi na fizično zahtevnih delovnih mestih vse do svoje smrti. Ljudje, ki so v svojem življenju privarčevali dovolj, da bi se lahko upokojili, so bili še v začetku prejšnjega stoletja prej izjema kot pravilo.

Tolažili se boste lahko z dejstvom, da je koncept upokojevanja relativno nov

Po drugi strani pa lahko privarčujete dovolj sredstev, da si boste lahko mesečno pokrivali razliko med pokojnino in plačo, ki ste jo prejemali pred upokojitvijo. In tukaj smo mladi v veliki prednosti pred ostalimi.

Predpostavimo, da začnete na stran dajati 1.200 evrov letno (100 evrov na mesec), ko ste stari 25 let. Povprečna donosnost vaših prihrankov znaša 6 odstotkov letno. Tudi, če nehate vplačevati sredstva pri 40 letih, - torej ste investirali 15 let - bo vaša investicija zrasla na 122,5 tisoč evrov do takrat, ko boste dopolnili 65 let. Če nadaljujete z mesečnim varčevanjem tudi po dopolnjenem 40. letu pa bi privarčevali približno 190 tisoč evrov. Glede na dejstvo, da je povprečna plača posameznika z leti višja, bi lahko tudi varčevali več, kar bi se odrazilo še v višjem končnem znesku.

Kaj bi se zgodilo, če začnete varčevati 10 let pozneje, torej pri 35 letih? Po preteku 15 let boste še naprej nadaljevali z vplačevanjem vse do 65 leta. Koliko sredstev boste imeli privarčevanih? Samo 97,5 tisoč evrov. Tako je, tudi če investirate več denarja, končate z manj, če začnete pozneje.

Vprašanje pokojnine moramo rešiti že v mladih letih

Ljudje smo zanimiva bitja in se med drugim od ostalih živali razlikujemo po naši sposobnosti načrtovanja. A imamo mnogi ravno s tem težave, zatopljeni v vsakdanje obveznosti in druge probleme. Težave imamo že s planiranjem dopusta pol leta vnaprej, kaj šele pri dolgoročnih ciljih, kot je na primer upokojitev. Ampak ravno upokojitev je tisto vprašanje, ki se ga moramo lotiti že v mladih letih.

Kaj bi rekli, če bi pri 65. letih ali celo manj imeli možnost lagodne upokojitve? Bi to izkoristili ali bi rekli: "Uživam tukaj. Rad bi še naprej delal"? Odgovorite si na to vprašanje in vam bo jasno, v katero skupino ljudi spadate.

Kaj bi rekli, če bi pri 65. letih ali celo manj imeli možnost lagodne upokojitve?

Sprijaznite se, da v kolikor še niste začeli varčevati za lastno pokojnino in tega tudi ne načrtujete, lahko na državno pokojnino, ki vam bo zadostovala za normalo življenje, pozabite. Za svojo prihodnost smo odgovorni sami in ko se boste s tem sprijaznili, ukrepajte!

Prispevek izraža stališče avtorja in ne nujno tudi uredništva spletne strani. V primeru dodatnih vprašanj pišite na miha.todurov@vzajemci.com.

Družba Vzajemci velja za vodilno neodvisno kapitalsko družbo s področja naložbenega svetovanja in ponudbe naložbenih produktov. Svoje naložbe nam je že zaupalo več kot 20 tisoč vlagateljev, ki tvorijo bazo lojalnih strank in cenijo prednosti kapitalsko neodvisnega pristopa. Za več informacij pišite na info@vzajemci.com ali pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 35 08.

Priporoči članek prijatelju