Nemški borzni indeks DAX je v letu 2013 zrasel za 25%. Vendar je samo v letošnjem januarju potem padel za 6%. Takšna nihanja, ki so za delnice običajna, so pogosto prehud zalogaj za uspavano večino borznih vlagateljev, ki pri investiranju iščejo stabilnost, sigurnost in seveda rast.
Gospodarsko okrevanje v razvitih državah govori v prid borzni rasti
Protiveter temu je postopno večanje obrestnih mer, ki bi lahko rast delnic zaustavile, kjer pa kakega močnega sunka v smeri dviga obresti še ni videti. V kolikor bo borzni investitor pazljivo ocenjeval oba našteta borzna faktorja, se mu slabih odločitev ni bati.
Ob tem obstajajo še drugi znaki oziroma okoliščine, ki vplivajo na borzna gibanja kot so politična dogajanja, liberalizacija svetovne trgovine, prevzemi podjetij in druge. Čeprav sta gospodarska rast in obresti najpomembnejši za gibanje delnic, pa seveda ne gre pozabiti na geopolitiko, ki lahko borzno razpoloženje zelo hitro spremeni. Nekaj takega smo v zgodovini borze že videli, predvsem ko je šlo za bližanje iraškim vojnam v letih 1990 in 2002.
Ker česa podobnega, vsaj trenutno, v svetu še ni mogoče videti, sta seveda v borzni enačbi sedaj le konjunktura in likvidnost. Situacija ko so obresti relativno nizke in gospodarska rast pozitivna je skoraj idealna za lastnike delnic in lahko traja različno dolgo časa.
V zadnjih 20-tih letih smo pri obrestnih merah videli v glavnem njihovo stabilno nizko raven, medtem ko je bila gospodarska rast večinoma izmenična: na 4-6 let rasti je sledila eno ali dve letna recesija ali vsaj ničelna rast. Zelo ugodna je bila situacija denimo v 90-tih letih, ko je bila gospodarska rast v svetu pozitivna, obrestne mere pa nizke. To obdobje je trajalo od 1993 do 2000, čemur je sledila močna rast borznih tečajev.
Bolj ko borza izgublja občutek za denar, močnejši je bik
Če je v tem trenutku sploh kako mogoče ugotavljati prisotnost borznega bika, je to prevzemna dejavnost oziroma vstop novih igralcev na borzo. Lani smo že imeli opravka z dvema odmevnima javnima prodajama delnic (IPO) podjetij Facebook in Twitter. Ob tem pa je nedavno še zaokrožila novica, o nameravanem nakupu podjetja Whatsapp s strani Facebooka za 19 milijard dolarjev.
Tisto, kar daje ton tej operaciji ni sam prevzem, pač pa vsota, ki je razmeroma visoka. Pred borznim pokom leta 2001 smo prav tako doživeli mega prevzem oziroma združitev podjetij AOL in American On-line v rekordnem znesku 164 milijard dolarjev.
Investicija Facebooka v podjetje, katerega otipljiva sredstva še zdaleč ne opravičujejo tako velike vsote, se zdi, laično gledano, neracionalna. Ne glede na dejstvo, da je borza v določenih obdobjih neracionalna, pa povprečni vlagatelj take posle ne bi smel opravičevati v smislu: danes se svet spreminja, vse je na spletu in to je vredno poljubno veliko.
Danes je denar poceni in mogoče je kupiti ali prodati marsikaj za veliko denarja, vendar se velja spomniti Buffettovih besed, da se investitor le mora obnašati, kot da je lastnik podjetja in ne le lastnik parih delnic. Ko se odloča za nakupe delnic, se nikakor ne sme pozabiti na rentabilnost poslovanja podjetja oziroma njegovo notranjo vrednost.
Bolj ko borza izgublja občutek za denar, kot ga vidimo v primeru Facebook-Whatsapp, močnejši je bik. Če bi temu sledil še obrestni sunek navzgor, bi verjetno na trgu videli nov popravek, kakršen je bil januarja ali še kaj več.
