Velika rotacija na svetovnih borzah

Velika rotacija na svetovnih borzah

Verjetno ni dvoma o vprašanju, ali so borzni trgi zdaj pregreti ali ne. Večina klasičnih vrednostnih kriterijev ocenjevanja fundamenta delnic, ki jih uporablja Wall Street, kažejo v tem trenutku na precenjenost delnic. Obratna situacija je bila na trgih pred dvemi ali tremi leti, ko so bili tečaji podcenjeni glede na kazalce cena/dobiček, cena/knjigovodska vrednost itd.

Kostolany je nekoč rekel, da lahko borznik na finančnih trgih več zasluži z neumnostmi drugih kot s svojimi sposobnostmi. Velja ta ugotovitev tudi sedaj? Verjetno, da. Največji borzni premiki se ne ustvarjajo takrat, ko so delnice precenjene ali podcenjene glede na notranjo vrednost podjetij, temveč takrat ko se začne masovna selitev denarja iz ene vrste naložb v drugo.

Tokrat gre za selitev iz obveznic v delnice

Nekateri ta pojav imenujejo velika rotacija. In kakšne številke stojijo za prilivi in odlivi v ameriške obvezniške oziroma delniške sklade v zadnjih nekaj letih? Po borznem padcu leta 2008, je iz delniških skladov do leta 2012 odteklo za okoli 400 milijard dolarjev. Trend se je obrnil lani, ko je v delniške sklade priteklo neto 250 milijard dolarjev.

V istem času ko je denar odtekal iz delnic, je pritekal v nizko donosne obveznice: neto priliv je znašal 1500 milijard dolarjev. Ob tem velja dodati, da je tudi leta 2006 ali 2007 bil obvezniški trg že precej nasičen. Na to podlago pa se je zlilo še omenjenih 1,5 trilijonov.

V letu 2014 se lahko začeti trend nadaljuje, ali ustavi. V tem trenutku je precej verjetno, da se bo selitev denarja v delnice nadaljevala. In situacija se lahko iz tega vidika za borznega vlagatelja zdi enostavna. Vendar pa je po izkušnjah večinoma tako, da ko se na borzi nekaj zdi 100-odstotno verjetno, to potem ni tako in stvari se obrnejo drugače.

Kaj lahko zmoti odliv denarja iz obveznic in priliv v delnice?

Ena nevarnost je senzibilnost borznih trgov na obrestne mere oziroma na politiko svetovnih centralnih bank. Sprememba te politike bi verjetno lahko zajezila borzne tečaje, kjer bi se lahko borzni indeksi na razvitih borzah spusti za okoli 10 odstotkov.

Druga možnost pa je, da se kljub nespremenjeni denarni politiki denar ne seli na borzne trge, temveč v nove investicije v gospodarstvo. V zadnjih letih je šla likvidnost centralnih bank večinoma za kredite, s katerimi se je kupovalo delnice in še prej obveznice. Prebujena gospodarska rast pa lahko poveča potrebo podjetij po novem denarju, večje izdaje korporacijskih obveznic tudi na račun borznega trga.

Finančni trgi so živ organizem in denar potuje sem ter tja na podlagi številnih dejavnikov, ne le finančnih. Zato, če se zopet vrnem na Kostolanyja, skrbno spremljajte obrestne mere in premike globalnih finančnih tokov. Tako kot krokodil, ki sicer spi, vendar spi z odprtimi očmi.

Priporoči članek prijatelju