Kdaj naj bi se zdajšnji borzni optimizem naenkrat sprevrgel v strah, podoben tistemu iz leta 2008, ko so finančne naložbe skokovito padle?
Nekdanji šef ameriškega FED-a, Alan Greenspan, se v svoji novi knjigi »The Map and the Territory« ukvarja s svetovno finančno krizo 2008 in ekonomskimi modeli, ki bi lahko napovedali nastanek podobne krize v prihodnosti. Mislil je na krizo, ki bi lahko ob spremembi monetarne politike celo izbruhnila v bližnji prihodnosti.
Greenspan borznega balona, kakršen je bil v 90-tih letih prejšnjega stoletja ali leta 1987, ne smatra za nevarnega gospodarstvu in finančnim trgom. Gospodarski kazalci, kažejo njegove analize, so neposredno po poku takratnih balonov, kljub vsemu, ostali stabilni in ameriška ekonomija se po omenjenih dogodkih ni znašla v recesiji.
V prihodnosti bi se morali bati posojilnega balona
Pač pa izkušeni finančnik smatra za bolj nevarne drugačne balone: tiste, ki nastanejo s pomočjo visokih kreditnih vzvodov. Ali povedano po domače, ko se na borzi masovno kupuje na kredit. Takšen balon je nastal leta 2008, čeprav vzvodi niso toliko nastali s trgovanjem z Dow Jonesom v ZDA, z DAX-om v Nemčiji ali FTSE-jem v Londonu, temveč na nepremičninskih trgih po vsem svetu.
Takšen posojilni balon, ki mnogokrat pelje v nastanek raznih premoženjskih balonov je tisti, katerega bi se morali v prihodnosti bati. Greenspan v svoji knjigi analizira njihovo nastajanje, trajanje in učinek na gospodarstvo in zaposlenost. Za balon v 90-tih letih tako ugotavlja, da hitra rast internetnih delnic in njihov pok nista vplivala na gospodarstvo, ker se na finančnih trgih ni kupovalo s krediti, temveč s prihranjeno gotovino prebivalstva. Taki poki po njegovem niso problematični.
Borzni vlagatelji si lahko pomagajo z ugotovitvami raziskave
Naslednja stvar, ki jo v svoji knjigi avtor ugotavlja je, da so v zadnjih tridesetih letih bili finančni poki kratki in siloviti, baloni pa so po drugi strani nastajali počasi in dolgo. To nesorazmerje povezuje s strahom na eni in evforijo na drugi strani, kjer je prvo čustvo veliko močnejše od drugega.
Ali si lahko zdaj borzni vlagatelj kako pomaga z njegovimi ugotovitvami? Veliko. Spomnim se Kostolanyjeve misli iz njegovih knjig (le-to je večkrat ponavljal), kjer pravi, da so izkušnje in mnenja »ostarelih« finančnikov izjemno dragocene – celo bolj dragocene od ultra finančnih strokovnjakov mlajše generacije. Alan Greenspan gotovo spada v rang finančnih legend, katerih besede, bi moral borzni investitor vsekakor skrbno upoštevati. Ne gleda na to, da je po mnenju nekaterih »storil napake« in »posredno pripomogel« k nastanku finančne krize 2008.
Ni mogoče natančno napovedati, kdaj se bo optimizem sprevrgel v strah
Bi morali zdaj po vsem tem zopet pomisliti na borzni popravek, kakršnega smo videli pred petimi leti? Krediti na borzi sedaj so prisotni. Carry trade posli, kjer se izposoja denar v dolarjih, le-te prodaja za evre in druge svetovne valute in kupuje lokalno premoženje, prav tako. Balon, torej, nastaja. Kdaj naj bi se potem zdajšnji borzni optimizem, ki po Greenspanu nastaja počasi in dlje časa, naenkrat sprevrgel v strah, podoben tistemu iz leta 2008, ko so finančne naložbe skokovito padle?
Natančnega odgovora nihče ne more dati. Vendar, če sodimo po dogajanjih v začetku leta 2013, ko je ameriška centralna banka napovedovala morebitno zniževanje nakupov obveznic, čemur je sledil manjši borzni preplah, bi lahko bilo nastanek novega strahu možno povezati s trenutkom, ko bi se kakorkoli spremenila monetarna politika. Pri tem ne gre le za politiko FED-a, temveč še za evropske, japonske, kitajske in drugih centralnih bank. Najbolj seveda ameriške in evropske. Dokler so centralne banke velikodušne s finančnimi injekcijami, problema nastanka strahu na borzi, verjetno, ni.
Vendar Greenspan ugotavlja, da se v zgodovini še nikoli ni zgodilo, ko bi ohlapna monetarna politika ne pripeljala do inflacije. Takrat bo na borzi najverjetneje nastopil preobrat. Kajti, ob inflaciji se kljub še tako dobri volji do tiskanja denarja, tega ne da več početi.
