Pogovarjali smo se z analitiki naložbenega sektorja KD Skladi. "Ker smo zmerno optimistični in pričakujemo nadaljnje okrevanje svetovnega in predvsem evropskega gospodarstva, pričakujemo tudi rast delniških trgov, zato imamo trenutno nekoliko večjo utež v delniških naložbah," so povedali analitiki KD Skladi.
Vprašanje uporabnice Vzajemci.com: "V skladu KD Galileo imam že nekaj let nekaj točk. Zanima me, kaj naj bi storila, kakšna je tveganost, ali je bolje v "štunf"- nogavico vložiti."
KD Galileo je globalen sklad z naložbami v delnice in naložbami v instrumente denarnega trga (depozite) oziroma obveznice. Zato je manj tvegan kot izključno delniški skladi. Ker smo zmerno optimistični in pričakujemo nadaljnje okrevanje svetovnega in predvsem evropskega gospodarstva, pričakujemo tudi rast delniških trgov, zato imamo trenutno nekoliko večjo utež v delniških naložbah. Je pa ta način investiranja neprimerljiv z investicijo v nogavico, saj v neposrednem pomenu to pomeni, da tam ni nikakršnega donosa ter obstaja možnost, da jo nepridiprav ukrade. Če pa z besedo "štumf" razumemo depozite na bankah, se je treba zavedati, da bodo obresti na depozitih v Sloveniji padale, saj so precej višje kot v ostalih evrskih državah, ter da varčevalec v tem primeru pač državno jamstvo za depozite do 100.000 evrov "plača" z zelo nizko donosnostjo take naložbe.
| Vzajemni sklad | 1 leto v % | 3 leta v % | 5 let v % |
| KD Galileo | 4,73 | -6,26 | 2,52 |
Sektorja tehnologije in zdravstva sta bila v zadnjih letih med najbolj donosnimi za vlagatelje. Podobno sliko je opaziti pri skladih KD Skladi, kjer sta sklada KD Tehnologija in KD Vitalnost najdonosnejša sklada tako v triletnem, kot tudi v petletnem obdobju. Ali menite, da imata sektorja še kaj potenciala ali je pričakovati upočasnitev?
KD Tehnologija in KD Vitalnost, ki sta se v zadnjih letih izkazala z odpornostjo na krizo, sta seveda lahko naložbena priložnost tudi v prihodnjem obdobju. Bo pa pri obeh, predvsem pri KD Vitalnosti, potrebnega veliko več dela pri izboru naložb. Vrednotenja največjih farmacevtskih podjetij se približujejo najvišjim vrednostim v zadnjih petih letih, kar je znak za previdnost. Vendar vidimo ogromno naložbenih priložnosti, tako pri okrevanju v EU, kot tudi na trgih v razvoju. Ogromno podjetij v portfelju sklada pa stavi prav na te trge.
| Vzajemni sklad | 1 leto v % | 3 leta v % | 5 let v % |
| KD Tehnologija | 3,93 | 27,67 | 86,75 |
| KD Vitalnost | 14,57 | 30,67 | 110,29 |
Tudi tehnološki sektor ostaja zanimiv, stavimo predvsem na "internetne trgovine" (e-commerce, spletno bančništvo - ebay), nove tehnologije (pametni telefoni, tablice itd.) in telekome na trgih v razvoju. Ključna prednost tehnoloških podjetij so izredno "močne" bilance, ki so lepa podlaga za prihodnje obdobje. Poleg tega je na tehnološkem področju vedno kaj novega, kar dela sektor izredno zanimiv.
Vzajemni sklad KD Vzhodna Evropa ima skoraj 60 odstotkov vseh sredstev investiranih v Rusiji. Od kje tak optimizem?
Na uteži posameznih držav v podskladu KD Vzhodna Evropa je treba gledati tudi z vidika primerjalnega indeksa MSCI EM Europe 10/40. V slednjem je utež Rusije okoli 58 %, medtem ko je v podskladu izpostavljenost Rusiji konec septembra znašala malo manj kot 60 %. Višja utež, kot izhaja iz primerjalnega indeksa, je posledica našega pozitivnega pogleda na ruski delniški trg, predvsem zaradi, po našem mnenju, zelo atraktivnih vrednotenj, ki to opravičujejo. Smo pa pri izbiri naložb selektivni, tako da imamo v portfelju večjo izpostavljenost predvsem določenim energetskim družbam, kjer vidimo atraktivna vrednotenja in potencial rasti, ter potrošniškemu sektorju, saj verjamemo, da je ta sektor še relativno nerazvit in da se bo rast zasebne potrošnje krepila.
| Vzajemni sklad | 1 leto v % | 3 leta v % | 5 let v % |
| KD Vzhodna Evropa | 4,46 | -2,83 | 96,74 |
Trgi v razvoju so v letošnjem letu razočarali vlagatelje, medtem ko so razviti trgi prinesli nadpovprečno donosnost. Kaj je odgovorno za tak trend? Kakšna gibanja lahko pričakujemo v prihodnje?
Donosnost trgov v razvoju je letos res razočarala, to pa lahko pripišemo tako notranjim kot tudi zunanjim dejavnikom. Med notranjimi dejavniki je eden od najpomembnejših nižja gospodarska rast, ki je razočarala večino analitikov, ki spremljajo trge v razvoju in je nižja, kot se je pričakovalo v začetku leta. Med zunanjimi dejavniki pa moramo izpostaviti predvsem signaliziranje Ameriške centralne banke, ki je v začetku poletja začela komunicirati o potencialnem začetku zmanjševanja odkupovanja dolžniških vrednostnih papirjev.
Slednje je imelo za posledico rast zahtevanih donosnosti dolžniških vrednostnih papirjev, preko potencialnega zaostrovanja globalne likvidnosti pa je to vplivalo tudi na države v razvoju. Posebej na udaru so bile države z visokimi plačilnobilančnimi primanjkljaji, v skupini katerih najdemo kar nekaj držav v razvoju (npr. Turčija, Indija, JAR). Pribitki na dolžniške vrednostne papirje teh držav so močno porasli, padli pa so tudi delniški trgi.
Naše mnenje je, da so vrednotenja na trgih držav v razvoju atraktivna. Hkrati so centralne banke, tudi ameriški FED, v zadnjem obdobju nakazale, da bodo nadaljevale z ohlapnimi monetarnimi politikami, zato verjamemo, da lahko trgi v razvoju nadoknadijo del razlike v donosnosti, ki je nastal letos v primerjavi z razvitimi trgi. To opravičuje tudi naše nevtralno priporočilo za delniške trge držav v razvoju.
