Pretekli teden je dobro pokazal povezavo med družbenim in političnim dogajanjem ter ekonomijo in posledično borzo. Trgi so tako zanihali zaradi nemirov v Libiji, ki so vplivali na ceno nafte, posledično pa na bojazen pred inflacijo.
Treba se je namreč zavedati, da je trenutno tako gospodarsko kot borzno okrevanje tudi posledica okolja nizkih obrestnih mer oziroma poceni denarja. Toda višje cene nafte bodo nedvomno vodile v višje vhodne surovine in s tem stroške podjetij, kar se bo na koncu prelilo tudi na inflacijo. Od tam je le majhen, a ključen korak do višjih obrestnih mer, ki si jih za zdaj številna podjetja in države ne morejo privoščiti. Sicer je treba obenem dodati, da izpad produkcije v Libiji za zdaj še ni kritičen, a na trge vedno vpliva strah in ta je v vprašanjih: ali se bodo nemiri še dodatno stopnjevali in ali sledijo podobni nemiri še v kakšni večji državi članici OPEC?
Na ceno nafte okoli 100 dolarjev za sodček se bomo morali do razrešitve težav navaditi.
Nafta se je tako pridružila nekaterim drugim surovinam, ki v letošnjem letu ponovno dosegajo visoke cene. Z vidika delnic se tako obetajo dobri meseci za podjetja v panogah surovin in energentov, vprašanje pa je, ali se nam posledično obeta večja korekcija v drugi polovici leta. Obenem pa ne gre spregledati, da se je v zadnjih tednih na trgu pojavilo veliko špekulativnih pozicij za nafto.
Na domačem trgu so odmevali rezultati Telekoma Slovenije
Na domačem trgu so odmevali rezultati Telekoma Slovenije, cena delnice pa se giblje okoli 85 evrov. Prvič, izguba v višini 211 milijonov evrov, predvsem na račun odpisov investicije v Makedoniji ter tudi nekaterih drugih enkratnih zmanjšanj vrednosti, je zgovorna sama zase. Vsekakor to tudi pomeni, da bo Telekom Slovenije težko dosegel pozitivno vrednost nekaterih svojih tujih investicij, pa četudi na teh trgih zabeleži nadpovprečno rast prihodkov. 
Eden od razlogov so tudi obrestni odhodki zaradi dolga, ki ga Telekom Slovenije ima tudi zaradi navedenih investicij. Drugič, tudi brez odpisov bi bil rezultat v letu 2010 zgolj 15 milijonov evrov, za leto 2011 pa se pričakuje le 28 milijonov evrov čistega dobička. To dobro pokaže stroškovno neučinkovitost slovenskega telekoma in njegov ključni problem. Preprosto rečeno, poslovati bi moral bolje, a očitno bomo to težko doživeli z državo kot glavnim lastnikom. Če temu dodamo še dividendno donosnost, ki je za slovenski trg dobra, v primerjavi s tujimi telekomi pa nizka, potem je težko najti razloge za nakup delnic. Upamo lahko le, da bodo rezultati drugih podjetij pokazali boljšo sliko, tako kot so v povprečju storila ameriška in evropska podjetja.
