Obeti za surovine v 2011

Obeti za surovine v 2011

Začetek leta je postregel pozitiven sentiment za surovine, vsaj za nekatere (nafta, baker, platina in nikelj). In katere surovine bodo »hot commodities« v letošnjem letu?

Izbira ni velika je pa kar nekaj zanimiv zgodb, ki bodo krojile letošnje leto glede na dogajanje po svetu. Dejavniki, ki bodo vplivali na atraktivnost surovin: vpliv moči narave (zadnje poplave v Avstraliji), povpraševanje razvijajočih se trgov (Kitajska, Indija), problemi na ponudbeni strani ter povečano investicijsko povpraševanje s strani ETF-ov.

Najslabše se bo odrezal plin

Začel bom s tistimi surovinami, ki bodo še naprej beležile negativen trend in končal z najbolj vročimi. Večkrat sem v člankih omenjal, da se bo še naprej slabše odrezal plin, še posebej v ZDA, kjer je prisotna preobsežna ponudba plina. Krivec za to je pojav tako imenovanega nekonvekcionalnega plina »shale gas«; ali plina iz skrilavca. Večja industrijska uporaba in rastoče cene ostalih energentov, kot je recimo premog, bi lahko hitro spodbudile elektrarne, da zamenjajo pogonsko gorivo premog za čistejši plin, kar bi lahko nekoliko izboljšalo povpraševanje po plinu in s tem izboljšalo tudi njegove fundamente. Verjetno bo potrebno še kakšno leto ali dve, da se zaloge plina znižajo pod petletno povprečje in cene oblikujejo nekje med 5 in 6 USD/MMBtu.

Razmere za žlahtne kovine so ugodne

Veliko negotovosti ostaja pri zlatu, za katerega menim, da mu še ni zmanjkalo sape in bi lahko tudi v 2011 posegel po novih rekordnih vrednosti. Velik vpliv pri oblikovanju cene bo imelo investicijsko povpraševanje (ETF-i), raven obrestnih mer, dolžniške težave posameznih držav ter nadaljnji programi kvantitativnega sproščanja oziroma tiskanja denarja. Zgodovinsko gledano, ko so bile realne obrestne mere nizke ali pa celo negativne sta tako zlato kot tudi srebro dosegla največje letne donosne in obratno, ko so bile visoke realne obrestne mere, sta beležili obe žlahtni kovini visoke negativne donose. Obrestne mere ostajajo še naprej na nizkih nivojih in se po vsej verjetnosti ne bodo spreminjale vsaj še do konca leta, tako da so razmere za žlahtne kovine ugodne. Na daljši rok bo večji vpliv imelo investicijsko povpraševanje, ki predstavlja vsaj 40% celotnega povpraševanje po zlatu, v prihodnje se bo ta delež v strukturi povpraševanja povečal vsaj tja do 60%. Tako letos lahko pričakujemo večja nihanja v ceni zlata tako navzdol kot tudi navzgor. Ob koncu leta bi se morala cena zlata oblikovati, po ocenah večjih analitičnih hiš, na nivoju 1.500 dolarjev za unčo.

Nafta se bo gibala v večjem razponu od 85 do 100 USD dolarjev za sodček

Prisotnost prostih zalog s strani OPEC-a v višini 5 do 6 milijonov sodčkov dnevno onemogoča, da bi se cene nafte hitro zviševale. Hkrati pa visoka cena nafte ne bi bila dobra za okrevanje svetovne ekonomije. Vendar je treba vzeti v obzir, da je okrevanje gospodarstev že privedlo povpraševanje na podobne nivoje izpred krize. Medtem se je na ponudbeni strani zaradi manjšega investiranja v času krize produkcija zmanjšala. Trenutna visoka cena nafte sedaj omogoča, da naftni velikani na veliko investirajo v nove projekte in izboljšujejo obstoječe kapacitete, vendar pa bo ta produkcija zaživela z zamikom (v letih 2013-2015), tako da se lahko kaj kmalu znajdemo v komaj zadostni ponudbi in posledično višjih cenah.

Od industrijskih kovin najbolj izstopa baker

Od industrijskih kovin najbolj bode v oči baker, ki naj bi se po ocenah analitikov znašel v 2011 v deficitu (v razponu 435.000 do 600.000 ton). Korak k temu nakazuje tudi nakup polovice celotne zaloge bakra na londonski blagovni borzi enega samega kupca v decembru. Mnogi špekulirajo, da naj bi bil ta nakup uvod v oblikovanje novih ETF-ov vezanih na baker (omenja se o ustanovitvi dveh skladov iz strani investicijskih hiš kot sta JP Morgan in BlackRock).

Cene premoga naj bi se ohladile šele v drugi polovici leta

Ko sem omenjal moč narave se imel v mislih močnejše deževje in poplave v Avstraliji, ki so popolnoma ohromile izkopavanje rud in kovin. Poplave v zvezni državi Queensland so bile tako uničujoče, da je bilo večino rudnikov zaprtih. Tisti, ki obratujejo pa imajo zaradi poškodovanih prometnih povezav težave z dostavo premoga. Težave rudarske industrije naj bi po prvih ocenah zmanjšale ponudbo premoga za 15 milijonov ton. Od tega je 70% metalurškega premoga, ki ga uporabljajo jeklarji. Trenutne cene metalurškega premoga so že dosegle raven 280 $ za tono. Podobne poplave pred natanko 3 leti so povzročile, da so se cene premoga potrojile. Kolikšna bo cena pa bo odvisno od deževja in hitrosti obnove prometnih povezav. Predvideva se, da bi že v aprilu, ko potekajo dogovori o cenah premoga, lahko ta znašala 295 $ za tono, kar je 31-odstotni porast od začetka leta. V prvi polovici leta bo od vseh surovin prevladal metalurški premog, sledil mu bo tudi termalni premog. Razmere rudarske industrije se bodo normalizirale nekje do marca, cene premoga pa bi se nekoliko ohladile šele v drugi polovici leta.

Priporoči članek prijatelju