Banke po krizi še vedno v krizi

Članek slika

V času gospodarske konjunkture so bile bančne delnice ena izmed bolj priljubljenih investicij tako slovenskih vlagateljev kot tudi vlagateljev v regiji. Samo spomnite se vrst pred bančnimi okenci, ko smo leta 2007 državljani množično kupovali delnice Nove KBM. Toda prav ta panoga je bila v zadnjih letih v državah nekdanje Jugoslavije med največjimi poraženci, kriza pa je vsekakor pustila svoj pečat.

Medtem ko v zahodni Evropi in ZDA ni propadlo veliko bank, je slika na Balkanu bistveno slabša. V Sloveniji sta Factor banka in Probanka končali v likvidaciji, v Srbiji pa so v stečaju končale Privredna banka Beograd, Univerzal banka, Metals banka in Agrobanka. Precej bank je šlo z davkoplačevalskim denarjem tudi skozi proces sanacije (NLB, Nova KBM, Abanka Vipa in Banka Celje), v tej luči pa je bila prodana tudi prva od slovenskih podržavljenih bank. Slovenski državni holding je za Novo KBM iztržil okoli 250 milijonov evrov oziroma 0,4-kratnik knjigovodske vrednosti. Nizka kupnina niti ni presenetljiva, saj se Nova KBM in tudi večina preostalih bank še sedaj sooča z visokim deležem slabih posojil, ki jih vsako leto postopoma odpisujejo.  V javnosti se veliko govori, da je država v Novo KBM vložila več kot 800 milijonov evrov, sedaj pa jo je prodala za zgolj 250 milijonov evrov. A potrebno je pojasniti, da je bila  v banki tako velika luknja zaradi slabih posojil in posledično je zaradi teh izgubil v banki nastal negativni kapital. Ta negativni kapital  je država zgolj pokrila in banki zagotovila kapitalsko ustreznost in normalno poslovanje, s tem pa je preprečila najhujše (stečaj banke) in s tem zaščitila depozite  varčevalcev v banki.

Predstavniku ameriškega finančnega sklada Apollo, ki je skupaj z EBRD kupil Novo KBM, v javnosti predstavljajo optimistične napovedi o prihodnjem razvoju mariborske banke. Vsekakor jim znanja za uresničitev teh napovedi ne manjka. Prav tako pa imajo za potrebe širitve banke za seboj tudi močno kapitalsko zaledje. Neznanka pa ostaja samo ali bo novi lastnik NKBM osredotočen le na zadnji bančni prevzem ali pa ima v regiji večje načrte in namerava morda osvojiti širši bančni prostor tako v Sloveniji kot tudi na Balkanu. Vsaj v Sloveniji ima priložnosti za to več kot dovolj. Trenutno se namreč prodajajo Raiffeisen banka, Sava prodaja skoraj polovični delež Gorenjske banke, država pa se je zavezala tudi k privatizaciji NLB. Podržavljeni Abanka in Banka Celje se združujeta, verjetno pa bosta v nekem srednjeročnem horizontu prav tako naprodaj. Za Apollo je torej v Sloveniji več kot dovolj priložnosti za širitev, verjetno pa pri tem ne bo osamljen. Nenazadnje ameriški sklad Advent International in EBRD v teh dneh zaključujeta nakup balkanskega dela avstrijske bančne skupine Hypo Group Alpe Adria. Lastniške spremembe se obetajo tudi v Srbiji, kjer je v postkriznem obdobju propadlo precej bank, napovedana pa je tudi privatizacija Komercialne banke Beograd, največje srbske banke.

V postkriznem obdobju so se na Balkanu precej bolje odnesle podružnice tujih bančnih skupin, saj so zelo hitro izvedle potrebne odpise in dokapitalizacije. Zaradi tega so uspele prevzeti tudi precejšen tržni delež. Za sorazmerno lahko pridobljene tržne deleže bi morale pred krizo izjemno drago plačati, tako velik tržni preboj pa bi jim praktično lahko uspel le s prevzemom katere od konkurenčnih bank. Ker so se zadnja leta domala vse svetovne banke poskušale izkopati iz lastnih težav, pri tem pa so zelo intenzivno zmanjševale število zaposlenih in se umikale iz nestrateških trgov, tudi na Balkanu ni bilo veliko bančnih prevzemov, konsolidacija bančnega sistema pa je bila v zadnjih letih zelo skromna. Omeniti velja le prevzem srbske AIK banke, ki jo je prodala grška ATE bank, medtem ko je turška Halk bank prevzela Čačansko banko. Grška lastnica je za AIK banko iztržila le okoli 35 odstotkov knjigovodske vrednosti.

Vsaj na prvi pogled so jo nekoliko bolje odnesle banke v vzhodni Evropi, vendar pa tudi te niso bile imune na težave. Trenutno imajo največ težav ruske banke, ki imajo zaradi sankcij ZDA in EU težave pri pridobivanju novih virov financiranja. Sankcije so ruskim bankam zaprle pot do novega dolarskega in evrskega zadolževanja, tako da so pri pridobivanju virov precej odvisne od domačih izdaj obveznic in pa pomoči države preko »sovereign wealth fund«. Na ruskem bančnem trgu bo konsolidacija neizogibna, najverjetnejši prevzemniki pa bodo večje državne banke. Poleg sankcij in nizke cene nafte dodatno težavo za ruski bančni sektor predstavlja tudi rececija, v katero je zapadla največja država na svetu. Ruska centralna banke je v želji po zajezitvi padanja rublja že lanskega decembra zvišala ključno obrestno mero na 17 odstotkov, kar je zavrlo kreditno rast. Kljub postopnemu znižanju obrestne mere v zadnjih mesecih, pa ta pri 11,5 odstotka še vedno ostaja zelo visoka, zaradi česar tudi oživitve ekonomije še ni na vidiku.

Poljske banke so zgodovinsko gledano  vedno bile in še vedno kotirajo najdražje v regiji. Glavna težava poljskih bank je edino visoka izpostavljenost hipotekarnih posojil v švicarskih frankih. To jim utegne v prihodnosti prinesti nemalo težav pri rednem plačevanju teh posojil, zvišati pa se utegne tudi delež slabih posojil. Dodatno tveganje pa je po novem tudi politično. Nedavne predsedniške volitve na Poljskem so namreč prinesle zmago opozicijskem kandidatu Dudi, s tem pa se je povečala možnost, da bi stranka predsednika zmagala tudi na bližajočih se parlamentarnih volitvah. Na Poljskem se utegne pripetiti madžarski scenarij, saj se stranka Zakon in Pravica zavzema za višjo obdavčitev bank in za konverzijo švicarskih posojil v poljske zlote, pri čemer bi izgube trpele banke.  Poleg tega bi se stranka zavzemala, da bi se lastništvo v domačih bankah povečalo napram tujemu lastništvu. V krizi se je sicer izkazalo, da so bankam v tuji lasti v regiji likvidnost zagotavljale njihove matične banke, ki so tudi same morale izvesti ogromne dokapitalizacije in tako zadostiti ustrezno kapitalsko ustreznost. Ravno obratno pa je bilo pri avstrijskih bankah. Te so namreč na določenih trgih zahtevale razmerje med krediti in depoziti v višini 110 odstotkov, kar je še dodatno zavrlo kreditno aktivnost. Sedaj pa se dogaja, da se bodo avstrijske banke umikale iz nekaterih trgov (Rusija, Poljska, Romunija), pa čeprav so nekateri izmed teh trgov res obetavni in ne poznajo krize.

Banka Država Tržna kapitalizacija v mrd EUR P/E P/B ROE v % Krediti/depoziti
ZAGREBACKA BANKA DD Hrvaška 1,7 12,8 0,7 5,5 93,7
PRIVREDNA BANKA ZAGREB DD Hrvaška 1,5 n.s. 0,9 n.s. 89,5
KOMERCNI BANKA AS Češka 7,4 15 1,8 12,8 73,2
OTP BANK PLC Madžarska 4,9 n.s. 1,3 -8 91,1
BANK PEKAO SA Poljska 11,1 17,3 1,9 11,1 100,1
PKO BANK POLSKI SA Poljska 9,2 12,4 1,4 11,4 108,1
BANK ZACHODNI WBK SA Poljska 7,9 13,1 1,8 15,4 95,9
MBANK SA Poljska 4,2 13,2 1,5 12,5 107,1
ING BANK SLASKI SA Poljska 4 15,8 1,6 11 83
BANK HANDLOWY W WARSZAWIE SA Poljska 3,1 14,2 1,7 12,1 59,3
BANK MILLENNIUM SA Poljska 1,9 12,5 1,4 11,6 95,6
GETIN NOBLE BANK SA Poljska 0,9 9,6 0,7 7,3 96,8
BANK BPH SA Poljska 0,8 33,4 0,6 1,9 193
BRD-GROUPE SOCIETE GENERALE Romunija 1,7 118,8 1,3 1,1 87,1
SBERBANK Rusija 24,6 6,1 0,7 12,5 119,9
VTB BANK OJSC Rusija 16,2 neg. 1,1 -2,1 161,4
BANK MOSKVY OJSC Rusija 3,5 94,8 1,2 1,1 217,9
BANK OTKRITIE FINANCIAL CORP Rusija 2,7 19,8 1,2 6 178,4
ROSBANK PJSC Rusija 1,1 22,2 0,5 2,5 151,2
TATRA BANKA Slovaška 1,5 13,4 1,6 11,5 98,1
VSEOBECNA UVEROVA BANKA AS Slovaška 1,5 10,8 1,1 10,5 101
TURKIYE GARANTI BANKASI Turčija 11,8 9,5 1,3 14,6 116,6
AKBANK T.A.S. Turčija 10,4 8,9 1,2 14,4 127,2
TURKIYE IS BANKASI-C Turčija 8,6 7,3 0,9 14 126,6
HACI OMER SABANCI HOLDING Turčija 6,8 9,1 1 12,6 n.p.
YAPI VE KREDI BANKASI Turčija 5,7 7,9 0,8 10,8 120,7
TURKIYE VAKIFLAR BANKASI T-D Turčija 3,6 6 0,7 13,3 118
FINANSBANK AS Turčija 2,9 8,4 1 12,3 124,7
DENIZBANK AS Turčija 1,7 5,3 0,7 13,6 97
SEKERBANK Turčija 0,6 7 0,8 10,8 108,7

Slavko Rogan je direktor sektorja upravljanja premoženja v družbi Alta Skladi.

Miha Mihalj je upravljalec vzajemnih skladov v družbi Alta Skladi.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja