Banke po krizi še vedno v krizi

Medtem ko v zahodni Evropi in ZDA ni propadlo veliko bank, je slika na Balkanu bistveno slabša. V Sloveniji sta Factor banka in Probanka končali v likvidaciji, v Srbiji pa so v stečaju končale Privredna banka Beograd, Univerzal banka, Metals banka in Agrobanka. Precej bank je šlo z davkoplačevalskim denarjem tudi skozi proces sanacije (NLB, Nova KBM, Abanka Vipa in Banka Celje), v tej luči pa je bila prodana tudi prva od slovenskih podržavljenih bank. Slovenski državni holding je za Novo KBM iztržil okoli 250 milijonov evrov oziroma 0,4-kratnik knjigovodske vrednosti. Nizka kupnina niti ni presenetljiva, saj se Nova KBM in tudi večina preostalih bank še sedaj sooča z visokim deležem slabih posojil, ki jih vsako leto postopoma odpisujejo.  V javnosti se veliko govori, da je država v Novo KBM vložila več kot 800 milijonov evrov, sedaj pa jo je prodala za zgolj 250 milijonov evrov. A potrebno je pojasniti, da je bila  v banki tako velika luknja zaradi slabih posojil in posledično je zaradi teh izgubil v banki nastal negativni kapital. Ta negativni kapital  je država zgolj pokrila in banki zagotovila kapitalsko ustreznost in normalno poslovanje, s tem pa je preprečila najhujše (stečaj banke) in s tem zaščitila depozite  varčevalcev v banki.

Predstavniku ameriškega finančnega sklada Apollo, ki je skupaj z EBRD kupil Novo KBM, v javnosti predstavljajo optimistične napovedi o prihodnjem razvoju mariborske banke. Vsekakor jim znanja za uresničitev teh napovedi ne manjka. Prav tako pa imajo za potrebe širitve banke za seboj tudi močno kapitalsko zaledje. Neznanka pa ostaja samo ali bo novi lastnik NKBM osredotočen le na zadnji bančni prevzem ali pa ima v regiji večje načrte in namerava morda osvojiti širši bančni prostor tako v Sloveniji kot tudi na Balkanu. Vsaj v Sloveniji ima priložnosti za to več kot dovolj. Trenutno se namreč prodajajo Raiffeisen banka, Sava prodaja skoraj polovični delež Gorenjske banke, država pa se je zavezala tudi k privatizaciji NLB. Podržavljeni Abanka in Banka Celje se združujeta, verjetno pa bosta v nekem srednjeročnem horizontu prav tako naprodaj. Za Apollo je torej v Sloveniji več kot dovolj priložnosti za širitev, verjetno pa pri tem ne bo osamljen. Nenazadnje ameriški sklad Advent International in EBRD v teh dneh zaključujeta nakup balkanskega dela avstrijske bančne skupine Hypo Group Alpe Adria. Lastniške spremembe se obetajo tudi v Srbiji, kjer je v postkriznem obdobju propadlo precej bank, napovedana pa je tudi privatizacija Komercialne banke Beograd, največje srbske banke.

V postkriznem obdobju so se na Balkanu precej bolje odnesle podružnice tujih bančnih skupin, saj so zelo hitro izvedle potrebne odpise in dokapitalizacije. Zaradi tega so uspele prevzeti tudi precejšen tržni delež. Za sorazmerno lahko pridobljene tržne deleže bi morale pred krizo izjemno drago plačati, tako velik tržni preboj pa bi jim praktično lahko uspel le s prevzemom katere od konkurenčnih bank. Ker so se zadnja leta domala vse svetovne banke poskušale izkopati iz lastnih težav, pri tem pa so zelo intenzivno zmanjševale število zaposlenih in se umikale iz nestrateških trgov, tudi na Balkanu ni bilo veliko bančnih prevzemov, konsolidacija bančnega sistema pa je bila v zadnjih letih zelo skromna. Omeniti velja le prevzem srbske AIK banke, ki jo je prodala grška ATE bank, medtem ko je turška Halk bank prevzela Čačansko banko. Grška lastnica je za AIK banko iztržila le okoli 35 odstotkov knjigovodske vrednosti.

Vsaj na prvi pogled so jo nekoliko bolje odnesle banke v vzhodni Evropi, vendar pa tudi te niso bile imune na težave. Trenutno imajo največ težav ruske banke, ki imajo zaradi sankcij ZDA in EU težave pri pridobivanju novih virov financiranja. Sankcije so ruskim bankam zaprle pot do novega dolarskega in evrskega zadolževanja, tako da so pri pridobivanju virov precej odvisne od domačih izdaj obveznic in pa pomoči države preko »sovereign wealth fund«. Na ruskem bančnem trgu bo konsolidacija neizogibna, najverjetnejši prevzemniki pa bodo večje državne banke. Poleg sankcij in nizke cene nafte dodatno težavo za ruski bančni sektor predstavlja tudi rececija, v katero je zapadla največja država na svetu. Ruska centralna banke je v želji po zajezitvi padanja rublja že lanskega decembra zvišala ključno obrestno mero na 17 odstotkov, kar je zavrlo kreditno rast. Kljub postopnemu znižanju obrestne mere v zadnjih mesecih, pa ta pri 11,5 odstotka še vedno ostaja zelo visoka, zaradi česar tudi oživitve ekonomije še ni na vidiku.

Poljske banke so zgodovinsko gledano  vedno bile in še vedno kotirajo najdražje v regiji. Glavna težava poljskih bank je edino visoka izpostavljenost hipotekarnih posojil v švicarskih frankih. To jim utegne v prihodnosti prinesti nemalo težav pri rednem plačevanju teh posojil, zvišati pa se utegne tudi delež slabih posojil. Dodatno tveganje pa je po novem tudi politično. Nedavne predsedniške volitve na Poljskem so namreč prinesle zmago opozicijskem kandidatu Dudi, s tem pa se je povečala možnost, da bi stranka predsednika zmagala tudi na bližajočih se parlamentarnih volitvah. Na Poljskem se utegne pripetiti madžarski scenarij, saj se stranka Zakon in Pravica zavzema za višjo obdavčitev bank in za konverzijo švicarskih posojil v poljske zlote, pri čemer bi izgube trpele banke.  Poleg tega bi se stranka zavzemala, da bi se lastništvo v domačih bankah povečalo napram tujemu lastništvu. V krizi se je sicer izkazalo, da so bankam v tuji lasti v regiji likvidnost zagotavljale njihove matične banke, ki so tudi same morale izvesti ogromne dokapitalizacije in tako zadostiti ustrezno kapitalsko ustreznost. Ravno obratno pa je bilo pri avstrijskih bankah. Te so namreč na določenih trgih zahtevale razmerje med krediti in depoziti v višini 110 odstotkov, kar je še dodatno zavrlo kreditno aktivnost. Sedaj pa se dogaja, da se bodo avstrijske banke umikale iz nekaterih trgov (Rusija, Poljska, Romunija), pa čeprav so nekateri izmed teh trgov res obetavni in ne poznajo krize.

Banka	Država	Tržna kapitalizacija v mrd EUR	P/E	P/B	ROE v %	Krediti/depoziti
ZAGREBACKA BANKA DD	Hrvaška	1,7	12,8	0,7	5,5	93,7
PRIVREDNA BANKA ZAGREB DD	Hrvaška	1,5	n.s.	0,9	n.s.	89,5
KOMERCNI BANKA AS	Češka	7,4	15	1,8	12,8	73,2
OTP BANK PLC	Madžarska	4,9	n.s.	1,3	-8	91,1
BANK PEKAO SA	Poljska	11,1	17,3	1,9	11,1	100,1
PKO BANK POLSKI SA	Poljska	9,2	12,4	1,4	11,4	108,1
BANK ZACHODNI WBK SA	Poljska	7,9	13,1	1,8	15,4	95,9
MBANK SA	Poljska	4,2	13,2	1,5	12,5	107,1
ING BANK SLASKI SA	Poljska	4	15,8	1,6	11	83
BANK HANDLOWY W WARSZAWIE SA	Poljska	3,1	14,2	1,7	12,1	59,3
BANK MILLENNIUM SA	Poljska	1,9	12,5	1,4	11,6	95,6
GETIN NOBLE BANK SA	Poljska	0,9	9,6	0,7	7,3	96,8
BANK BPH SA	Poljska	0,8	33,4	0,6	1,9	193
BRD-GROUPE SOCIETE GENERALE	Romunija	1,7	118,8	1,3	1,1	87,1
SBERBANK	Rusija	24,6	6,1	0,7	12,5	119,9
VTB BANK OJSC	Rusija	16,2	neg.	1,1	-2,1	161,4
BANK MOSKVY OJSC	Rusija	3,5	94,8	1,2	1,1	217,9
BANK OTKRITIE FINANCIAL CORP	Rusija	2,7	19,8	1,2	6	178,4
ROSBANK PJSC	Rusija	1,1	22,2	0,5	2,5	151,2
TATRA BANKA	Slovaška	1,5	13,4	1,6	11,5	98,1
VSEOBECNA UVEROVA BANKA AS	Slovaška	1,5	10,8	1,1	10,5	101
TURKIYE GARANTI BANKASI	Turčija	11,8	9,5	1,3	14,6	116,6
AKBANK T.A.S.	Turčija	10,4	8,9	1,2	14,4	127,2
TURKIYE IS BANKASI-C	Turčija	8,6	7,3	0,9	14	126,6
HACI OMER SABANCI HOLDING	Turčija	6,8	9,1	1	12,6	n.p.
YAPI VE KREDI BANKASI	Turčija	5,7	7,9	0,8	10,8	120,7
TURKIYE VAKIFLAR BANKASI T-D	Turčija	3,6	6	0,7	13,3	118
FINANSBANK AS	Turčija	2,9	8,4	1	12,3	124,7
DENIZBANK AS	Turčija	1,7	5,3	0,7	13,6	97
SEKERBANK	Turčija	0,6	7	0,8	10,8	108,7

Slavko Rogan je direktor sektorja upravljanja premoženja v družbi Alta Skladi.

Miha Mihalj je upravljalec vzajemnih skladov v družbi Alta Skladi.