»Še vedno pričakujemo relativno najhitrejšo rast na hitro rastočih trgih«

Vodilni indeksi; ameriški S&P 500, MSCI World in nemški Dax, so ustvarili donosnosti v višini 10 in več odstotkov, izraženo v lokalnih valutah (izraženo v evrih skoraj enkrat več), najvišje donosnosti pa so še naprej beležili trgi hitro rastočih držav. Seveda niso manjkala niti razočaranja. Sem uvrščamo predvsem države evropske periferije (Portugalska, Irska, Grčija, Španija), k temu pa gre prišteti še države zahodnega Balkana vključno s Slovenijo.

Leto 2010 je bilo v veliki meri podobno letu 2009, saj se je gospodarski cikel nahajal v fazi okrevanja. Podjetja so še vedno pozitivno presenečala in presegala analitična pričakovanja. Ameriške in evropske oblasti so v želji spodbujanja okrevanja gospodarstva še naprej omogočale rekordno nizke obrestne mere in nove fiskalne spodbude. Po drugi strani pa je hitrejše okrevanje gospodarstva od pričakovanega, zlasti v ZDA, Aziji in Latinski Ameriki, še naprej dražilo cene surovin. Poleg razvojnega razhajanja in različnih učinkov podražitve surovin ne smemo spregledati evropske dolžniške krize, ki je spodbudila dodatna geografska in gospodarska razhajanja, na katera so se odzvali tudi kapitalski tokovi. Faktorja deflacije (padanje cen storitev in blaga) in nizkih obestnih mer v Evropi in ZDA sta namreč blažila inflatorne (porast cen storitev in blaga) učinke v hitro rastočih gospodarstvih, slednja pa so zaradi svojih zavidljivih gospodarskih temeljev dodatno privabljala globalni kapital, ki se relativno bolje oplajal kot v razvitem svetu.

Vlagatelji so bili v prvi polovici leta precej zadržani in v dvomih glede okrevanja, predvsem zaradi bojazni pred novo ohladitvijo ali dvojnim dnom v drugi polovici leta, vendar so trgi pokazali svojo vzdržnost, ki je bila podprta z ekonomskimi kazalci. Naj jih omenimo nekaj: realna gospodarska rast ZDA v letu 2010 naj bi dosegla okoli 3%, medtem ko naj bi nemška realna rast BDP znašala blizu 4%. Število tedenskih prosilcev za denarno pomoč v ZDA se je ob koncu leta zmanjšalo pod 400.000, kar velja za nivo vzdržnega okrevanja. V zadnjem četrtletju se je v ZDA prvič po dveh letih zopet pokazala rast posojil zasebnemu sektorju glede na predhodno četrtletje, kar kaže na potrebo podjetij po krepitvi kapacitet. Prodaja na drobno v ZDA naj bi v mesecu decembru že presegla predkrizne nivoje.

Obeti za 2011

Ključne teme, ki bodo krojile dogajanje na kapitalskih trgih v letu 2011:

• ugoden trenutek za vlaganje na kapitalske trge - nizke obrestne mere, rastoči dobički, povečana izkoriščenost kapacitet, potrebe po novih investicijah in konsolidaciji v panogi povečuje naklonjenost vlagateljev do prevzema tveganja

• divergenca med razvitim in nerazvitim svetom - razvijajoče se države (Azija, Latinska Amerika) bodo še naprej prehitevale razvite države (G7) v rasti BDP

• evropska dolžniška kriza - stanje evro območja ostaja še naprej negotovo

Glede na splošno trenutno kapitalsko okolje smo še naprej naklonjeni delnicam in v manjši meri obveznicam. Pri delniških indeksih v letu 2011 pričakujemo podobne donose kot v preteklem letu. Negativne korekcije, ki utegnejo nastati bodisi zaradi inflacije/obrestnih mer ter nadaljevanja dolžniške krize znotraj Evropske monetarne unije, bodo verjetno obvezni in sestavni del nadaljevanja pozitivnega trenda.

Še vedno pričakujemo relativno najhitrejšo rast na hitro rastočih trgih (Azija, Latinska Amerika). Njihova gospodarska rast bo namreč še naprej prehitevala rast držav G7, kar se bo verjetno odražalo tudi na krepitvi inflacije in višjih obrestnih merah. Gospodarska rast Kitajske naj bi se v prvi polovici leta nekoliko umirila, slednje pa lahko za sabo prinese tudi nižjo inflacijo, ki je v zadnjih mesecih precej na očeh vlagateljev.

Evropska dolžniška kriza bo verjetno tudi v letošnjem letu vplivala na finančne trge, kar bo posamezne evropske države še naprej zaviralo pri okrevanju in krepilo razhajanja glede rasti med razvitih in razvijajočih držav. Po drugi strani pa bo krepitev globalnega okrevanja in zaupanja pritegnila tudi več kapitala z namenom dajanja pomoči zadolženim državam. Okrevanje slovenska gospodarstva se bo v letu 2011 verjetno nadaljevalo, vendar bo zaostanek še naprej prisoten. Posledično pričakujemo še naprej zaostajanje slovenskega delniškega indeksa SBITOP za tujimi delniškimi trgi ter nizko korelacijo. Zaradi precejšnjega zaostanka indeksa pa ni moč izključiti tudi večjih presenečenj.

ZDA

Največje svetovno gospodarstvo nadaljuje s fazo okrevanja, ki se bo po predvidevanjih nadaljevala tudi v letošnjem letu. Čeprav se je ob novem posredovanju ameriške centralne banke (FED) porajalo kar nekaj dvomov, inflacija zaenkrat ostaja na nizkih nivojih. Problemi ostajajo v nepremičninskem sektorju, medtem ko zadnji podatki s trga delovne sile delujejo spodbudno, saj je število novih delovnih mest v privatnem sektorju v decembru lani povečalo za kar 297 tisoč, to je največ po letu 2001.

Optimizem ameriškega gospodarstva utemeljujemo z naslednjimi tremi dejavniki:

• Zasebna potrošnja, ki predstavlja 70 odstotkov ameriške ekonomije, se ponovno krepi. Stopnja varčevanja prebivalstva se je po krizi ustalila na 6-ih odstotkih, to pomeni, da se proces dezinvestiranja (oz. t.i. »deleveraging«) počasi zaključuje. Privatna potrošnja bo tako v prihodnje v večji meri odvisna od rasti prihodkov. Glede na projekcije o produktivnosti in rast delovne sile bi se lahko rast realnih prihodkov povečala za okoli 3 odstotke. V enakem obsegu lahko pričakujemo tudi rast potrošnje, ki je, kot smo videli, ključna komponenta BDP-ja;

• Privatni sektor oziroma podjetja so po recesiji povečevala prihodke predvsem na račun varčevanja in povečanja produktivnosti. Ker je možnost povečevanje dobičkov na račun zmanjševanja stroškov praktično izčrpana, bodo podjetja večjo dobičkonosnost lahko realizirala le z večjimi investicijami v posodobitev opreme (t.i. »CAPEX-om«). Izboljšana makroekonomska situacija in nizke obrestne mere sta še dodatna argumenta za povečevanje investicij, ki bodo dodatno pripomogle k rasti gospodarstva;

• Zadnji dejavnik, ki bo pozitivno pripomogel k okrevanju ameriškega gospodarstva, je izvoz. Tega že od leta 2008 vzpodbuja šibkejši dolar, kar se kaže v vse manjšem primanjkljaju tekočega računa, ki se zmanjšuje že od začetka leta 2009. Cenejši dolar pa lahko na daljši rok dodatno pripomore k povečani industrializaciji in s tem pozitivno še na dolgoročnejšo rast gospodarstva.

Ameriška ekonomija je v fazi vidnega okrevanja in je, čeprav dosega manjšo rast BDP, podkrepljena z dobrimi temelji, ki povečujejo potrošnjo, investicije in izvoz. Visoka brezposelnost in nizka inflacija bosta obdržala FED v fazi pripravljenosti na interveniranje. Nove davčne olajšave bodo po pričakovanjih dodale odstotno točko k rasti ameriškega gospodarstva, pozitiven efekt pa se bo prelil tudi na borzo.

Napoved BDP in inflacije v ZDA

(klikni na sliko za povečavo)

Evropa

Evropska monetarna unija vstopa v leto 2011 z precej večjimi težavami kot ostala pomembnejša gospodarstva po svetu. Fiskalna kriza še ni končana, saj problem visokih dolgov držav EMU, kamor se poleg Grčije uvrščajo še Irska, Portugalska, Španija in Italija, ostaja še vedno odprt. ECB, Evropska komisija in sam politični vrh namreč še vedno iščejo skupno rešitev, ki bi dokončno odpravila problem dragega zadolževanja v tako imenovani »evropski periferiji« na način, ki ne bo obremenjeval zdravega dela unije oziroma držav, kot je Nemčija. Ta se drži v precej boljši formi, kar potrjujejo tudi sami ekonomski podatki. Nemški BDP in zaupanje potrošnikov okrevata hitreje od povprečja EMU. K okrevanju precej prispevajo tudi nizke obrestne mere in devalvacija evra, ki veljata za nujno podlago za okrevanje fiskalno problematičnih držav. V letu 2011 je pričakovati, da bo pri okrevanju znotraj držav EMU še naprej prihajalo do razhajanj. Nemčiji bo obstoječe okolje še naprej dajalo vzvode za rast, medtem ko bo gospodarska rast v evropski periferiji še naprej obremenjena zaradi restriktivnih fiskalnih ukrepov v prid zmanjševanju zadolženosti ter relativno visokih stroškov zadolževanja.

BRIC

V prihodnjem letu pričakujemo nadaljnjo krepitev gospodarstev v državah BRIC. Ocenjujemo, da bo rast BDP indijskega gospodarstva dosegala nivo rasti Kitajske in sicer na ravni okoli 8,8 odstotka letno. Gospodarska rast Brazilije in Rusije bo v letu 2011 znašala na ravni med 4 in 5 odstotkov letno. Velja, da so v teh državah makroekonomske razmere, v primerjavi z razvitimi trgi ZDA, Evrope in Japonske, še vedno ugodne. Razvite države so v tej krizi morale povečati svoje javne dolgove iz 50 na 70 odstotkov BDP, medtem, ko imajo države BRIC v povprečju za polovico nižjo zadolženost. Prav tako imajo države BRIC v splošnem bolj uravnotežene javne finance ter ugodnejšo demografsko strukturo. Te razmere se poznajo na področju medvalutnih razmerij, saj se valute držav BRIC krepijo. Njihovo krepitev pa pričakujemo tudi v prihodnjem letu. Glavna ovira v nadaljnji rasti kapitalskih trgov v državah BRIC je stopnja inflacije, ki je največja v Indiji s skoraj 12 odstotki letno in Rusiji z 7 odstotki. Zaradi tega bodo morale države BRIC voditi restriktivnejšo monetarno politiko, kar bi lahko imelo za posledico nekoliko nižjo rast na delniških trgih.

Napovedana rast BDP izbranih držav

Surovine in žlahtne kovine

Na področju surovin v prihodnjem letu pričakujemo nadaljnjo rast cen. Rastoče število prebivalstva in rastoči delež srednjega razreda sta glavni gonili rasti povpraševanja po naravnih virih na zemlji. Vsakoletna 7 do 12 odstotna gospodarska rast Indije in Kitajske še naprej pomenita po obsegu vedno večji tok surovin in energentov v ti gospodarstvi. Po analizi Barclays Capital gre v prihodnjem letu pričakovati najvišjo rast cene bakra, za tem pšenice in nato nafte. Zaradi velikega pomanjkanja bakra na strani ponudbe pričakujejo analitiki rast cene te surovine (od 200.000 do 380.000 ton za leto 2011 in od 500.000 do 600.000 ton za leto 2012).

Kljub porastu cene zlata gre pričakovati podporo nadaljnjemu povpraševanju, ki ga generira povpraševanje po nakitu. Že standardno pa se v zadnjih letih beleži rast povpraševanja po investicijskem zlatu. Napovedi večine analitskih hiš za ceno unče zlata konec letošnjega leta se gibljejo okoli 1.650 USD. Zaradi izjemne rasti v lanskem letu pričakujemo v prvih mesecih letošnjega konsolidacijo cen surovin.

Obvezniški trg

Okolje nizkih obrestnih mer še naprej ugodno vpliva na pridobivanje virov poslovnih subjektov. Podjetja so uspela prestrukturirati svojo pasivo (zmanjševanje finančnega vzvodja, izboljšanje likvidnosti) in prišla iz krize močnejša, kar potrjuje nadaljnja tanjšanje razmaka premije donosa med državnimi in podjetniškimi obveznicami. Naklonjenost do tveganja se bo povečevala v smeri selekcije dolžniških instrumentov s srednjo in nizko kreditno boniteto, ki ponujajo ustrezno premijo. Pomembno bo na donosnost obveznic vplivala strateška izbira ročnosti portfelja, kot tudi faktor izpostavljenosti naložbam v domači valuti. Ta je namreč pod pritiskom zaradi visoke zadolženosti nekaterih držav evrskega območja, ki delijo usodo skupne monetarne politike. Skozi spremljavo bilanc podjetij in makroekonomskih fiskalnih podatkov posameznih držav, katerim je skupna potreba po pridobivanje virov na mednarodnih finančnih trgih, lahko zaključimo, da so prva bistveno ugodneje vrednotena, pa tudi manj tvegana.  Pričakovati je, da se bo takšen trend nadaljeval tudi v letošnjem letu.