V letu 2010 so na področju surovin in energentov glavno vlogo odigrale neciklične dobrine, kot so zlato in kmetijski proizvodi, ki so leto končale več kot 20 odstotkov višje kot prejšnje leto. Na drugi strani so vrednosti cikličnih surovin, kot so surova nafta, barvne kovine in ostali materiali, čez vse leto močno nihale, leto pa so končale v večini primerov na nivojih z začetka leta.
Razlika posledica razkoraka na ravni ponudbe in povpraševanja
Glavni razlog za tako velik razkorak v rasti vrednosti cikličnih in necikličnih surovin v preteklem letu je treba pripisati razlikam na ravni ponudbe in strukturi povpraševanja po obeh vrstah dobrin.
Šoki na strani ponudbe v kmetijstvu so bili v veliki meri prehodni in primarno povezani z neugodnimi vremenskimi pogoji, posledica česar je bila nižja raven proizvodnje, kar je ob relativno nespremenjeni ravni povpraševanja povzročilo rast tržnih vrednosti. Tržna vrednost zlata je rasla primarno zaradi omejene ponudbe in še vedno močnega investicijskega povpraševanja na drugi strani.
Kljub postopnemu oživljanju globalne ekonomije je bilo povpraševanje po cikličnih dobrinah v preteklem letu razmeroma šibko. Tu je treba izpostaviti izjemno šibko raven povpraševanja s strani zahodnih ekonomij, kar je omogočilo Kitajski in tudi preostalim državam v razvoju, ki jih finančna kriza ni tako ohromila, nakupovanje surovin in energentov skoraj brez konkurence razvitih ekonomij. Bolj kot nižja raven povpraševanja je bila presenetljiva raven ponudbe cikličnih surovin, ki je bila večja od pričakovane (večja od pričakovane proizvodnje s strani držav, ki niso članice naftnega kartela OPEC), in bazičnih kovin, kar je dodatno preprečevalo občutnejšo rast dotičnih dobrin.
Kaj torej lahko pričakujemo v letu 2011?
Prvi znaki nevzdržnosti nesorazmerij na strani povpraševanja po cikličnih dobrinah so se začeli kazati že v zadnjem četrtletju preteklega leta. Občutnejšo okrevanje industrijske proizvodnje v Združenih državah je privedlo do povečanja povpraševanja po surovinah in energentih, ki je po daljšem obdobju trčilo z nenasitnim povpraševanjem s strani Kitajske (ta danes porabi več surovin in energentov kot v pred-kriznem obdobju) in tako povečalo konkurenco na globalnih trgih surovin in energentov. To povečanje konkurence se je nato naprej odrazilo na tržni vrednosti surove nafte, bakra, platine in soje, surovin, ki jih Kitajska ni zmožna v dovolj veliki meri pridobiti sama in je tako odvisna od uvoza. Poleg tega bo močnejše okrevanje potrošnje v zahodnih ekonomijah vodilo tudi v rast povpraševanja po surovinah povezanih z realno potrošnjo (aluminij in železo, ki sta povezana z gradbeništvom in proizvodnjo trajnih dobrin), ki so do sedaj igrale »stranske vloge«, zaradi česar lahko v 2011 pričakujemo nadaljevanje trenda rasti tržnih vrednosti surovin in energentov. Slabi obeti za potrošnike in dobra novica za investitorje. 
