"Ko vprašanje nanese na slovenski kapitalski trg, največkrat slišimo odgovor, da je trg specifičen. Vecino časa je to res, saj je nelikviden, giblje se v drugo smer od primerljivih trgov in rast (padec) vrednosti delnic je mnogo bolj izrazita kot na razvitih trgih."
Večino anomalij lahko pojasnimo s tem, da tuji vlagatelji imajo slovenski kapitalski trg za obrobnega (frontier market). Za te je značilno, da ni dovolj domačega kapitala, ki bi generiral rast, zato je potreben kapital tujih investitorjev. In ko tujih investitorjev ni, dobimo specifičen trg.
Tuji vlagatelji se za vstop (ali izstop) na obrobne trge odločajo na podlagi vrednotenj. Ko ocenijo, da je tveganje vstopa na trg manjše od specifičnega tveganja trga samega (v to tveganje spada tudi politično tveganje), potem na trg tudi vstopijo. Enaka logika velja tudi pri izstopu.
Priložen grafikon, ki prikazuje gibanje slovenskega borznega indeksa SBITOP in indeksa evropskih delnic STOXX 600 za obdobje od oktobra 2007 (najvišji nivo indeksa) do oktobra 2012 nam nazorno pojasni specifičnost slovenskega trga. Iz grafikona je razvidno, da je bilo do druge polovice leta 2009 gibanje slovenskega indeksa podobno gibanju evropskega indeksa, kar lahko pojasnimo s splošnimi globalnimi makroekonomskimi gibanji. Večji padec slovenskega trga je bil takrat povsem upravičen, ker so bile relativno slovenske delnice leta 2007 precenjene. Od sredine leta 2009 naprej pa gresta indeksa vsak v svojo smer. Glavni razlog je v umiku tujih investitorjev, domačega kapitala pa kot rečeno ni bilo dovolj in škarje so se začele odpirati.
V prvih devetih mesecih leta 2012 je bil slovenski borzni indeks med tremi najmanj donosnimi na svetu, na kar je v dobrih dveh tednih pridobil okrog 20 odstotkov. Največji razlog za takšen skok je bilo nadpovprečno povpraševanje tujih investitorjev, ki so prepoznali, da je Slovenija kljub politični nestabilnosti za nekatere dovolj privlačna. To pomeni, da kljub nejasnostim v slovenskih delnicah vidijo dovolj vrednosti, ki bi odtehtala morebitno poglobljeno politično krizo.
Ko delnice slovenskih podjetij primerjamo s konkurenčnimi podjetji (relativna primerjava), ki kotirajo na razvitih trgih in na bolj likvidnih trgih držav v razvoju ugotovimo, da so zdaj največja slovenska podjetja krepko podcenjena. Podcenjenost se v grafikonu nazorno vidi v čedalje bolj odprtih škarjah (neravnovesje) med slovenskim borznim indeksom in indeksom največjih evropskih delnic.
Vsa neravnovesja se na borznih trgih (podobno kot v naravi) dolgoročno izravnajo in tako specifično postane normalno. Problem je, da včasih neravnovesje traja dlje kot kažejo izračuni in primerjave, in predvsem dlje kot si želimo. Ko se pa končno zgodi se pa zgodi z izjemno dinamičnostjo in tisti, ki so takrat prisotni, pridobijo največ. Warren Buffet je vedno dejal: "Kupuj, ko je videti, da bo šlo vse k vragu, kajti nic ni tako slabo, kot je videti na prvi pogled in seveda obratno."
In za konec: ko se je leta 2001 prevzemal Lek, so bile razmere, kar se tiče relativnih vrednosti slovenskih podjetij, dokaj podobne današnjim. Kapitalski trg je bil takrat v mrtvem teku in za zagon je potreboval iskrico. Takrat je bil to prevzem Leka, danes bo pa… (Vstavi po želji.)
Gibanje indeksov SBITOP in STOXX 600 v obdobju oktober 2007 – oktober 2012 v %.
Vir: Bloomberg in lastni izračuni
