DZUBOX: Coca-Cola je preživela dve svetovni vojni

DZUBOX: Coca-Cola je preživela dve svetovni vojni

Triglav Skladi so predstavili novega vzajemca, ki ponuja svež koncept investiranja (izključno) v najbolj donosne blagovne znamke. Do konca leta brez vstopnih stroškov.

Od kje ideja za takšen sklad, ki je novost na slovenskem trgu?

V družbi Triglav Skladi svojo produktno linijo gradimo sistematično. Našim investitorjem želimo ponuditi celoten spekter možnih kombinacij med pričakovanim donosom in tveganjem, ki ga z nalaganjem sprejemajo. Sklad Triglav Top Brands v tem spektru pokriva segment, ki vlagateljem omogoča doseganje dolgoročno nadpovprečne donosnosti (t. i. »alfa« donosnost) ob nižjem tveganju, kot ga prinaša nalaganje v globalne delniške indekse. To je sklad za vlagatelje z zmerno naklonjenostjo tveganju, ki vlagajo za doseganje dolgoročnih finančnih ciljev.

Večkrat poudarjam, da je Coca-Cola preživela dve svetovni vojni in finančno krizo v 30-ih letih v ZDA. Nauk te zgodbe je, da bo Coca-Cola še vedno tu, ko bomo potrebovali denar, investiran v njene delnice, ne glede na to, kaj se bo zgodilo z evrom ali evropsko unijo ali pa z Iranom in nafto, fiskalnim prepadom... Potrebovali bomo pokojnine.

Coca-Cola je preživela dve svetovni vojni in finančno krizo v 30-ih letih v ZDA

Gre za »globalni delniški sklad razvitih trgov«. Ali to pomeni, da na trgih v razvoju ni primernih blagovnih znamk ali vaša odločitev izhaja iz obvladovanja tveganj (saj so razviti trgi manj volatilni od trgov v razvoju)?

Gre za globalni delniški sklad razvitih trgov po EFAMA klasifikaciji, ki sklada ne onemogoča pri izvajanju globalne naložbene strategije. Po svoji investicijski politiki sklad Triglav Top Brands investicijske priložnosti išče v okviru 500 največjih in najbolj prepoznavnih blagovnih znamk, ki zajemajo tudi blagovne znamke iz trgov v razvoju. Delitev trgov na razvite in razvijajoče ne predstavlja primarnega kriterija za investiranje. Je pa res, da v smislu tržne kapitalizacije ali pa števila podjetij, najbolj prepoznavne blagovne znamke podjetij iz rastočih trgov ne presegajo 20 % deleža med top 500 svetovnimi blagovnimi znamkami.

Eden od kriterijev naložbene politike je prepoznavnost blagovnih znamk. Kdaj je blagovna znamka dovolj prepoznavna?  Ali ste za prepoznavnost »brenda« definirali kriterije ali gre za subjektivno presojo upravljavca?

Opredeljevanje in ocenjevanje prepoznavnosti blagovnih znamk je v svetu preraslo v dejavnost. Obstajajo svetovno priznane agencije, ki se s tem ukvarjajo, pri čemer uporabljajo poznano in preverjeno metodologijo. Prepoznavnost »brenda« ni prepuščena upravljavcu. Prepuščena pa mu je presoja, kateri izmed »brendov« predstavlja najboljšo naložbeno priložnost. Dobro podjetje in dobra naložba nista vedno eno in isto. Naš naložbeni bazen prestavlja 500 najboljših blagovnih znamk, po vsakoletnem izboru organizacije »Brand Finance® Global 500«, pri čemer se osredotočamo na javna podjetja, katerih delnice kotirajo na borzi.

Ali ne gre pri naložbah v podjetja Apple, Google, McDonald's, Coca-Cola...itd. pravzaprav za naložbe v »blue chipe«?

Kaj pa je »blue chip« drugega kot dobra blagovna znamka? Izvorno se beseda »blue chip« nanaša na igralniški »modri žeton«, ki je imel med vsemi žetoni najvišjo vrednost. Ta najvišja vrednost pri podjetjih, ki ste jih našteli, prihaja v največji meri ravno od blagovnih znamk. Vendar v našem naložbenem spektru niso zgolj naložbe, ki ste jih omenili. Obstajajo tudi blagovne znamke, ki so v vzponu in bodo v celoti zažarele v naslednjih nekaj letih. Vlagamo seveda tudi v tovrstna podjetja.

Bi lahko nadaljevanje finančne krize in posledično zvišanje cenovne občutljivosti potrošnikov znižalo nakupe prepoznavnih blagovnih znamk in posledično vplivalo na vrednost teh podjetij?

Nadaljevanje finančne krize bo do določene mere prizadelo vse. Je pa res, da ene manj in druge bolj. Globalni potrošnik se razslojuje. Živimo v svetu, ki je socialno najbolj razslojen v celotni zgodovini človeštva. Razslojevanje ima seveda tudi pomembne posledice na potrošnikovih nakupovalnih navadah. Del potrošnikov bo zaradi socialne stiske vedno iskal najcenejše izdelke. Ampak to je zgolj del trga. V ZDA npr. 10 % najbogatejše populacije ljudi predstavlja več kot 50 % potrošnje. Predvsem pa je v celoti napačna predstava, da so najboljše blagovne znamke povezane samo z luksuznimi dobrinami. Kaj je npr. na McDonald's-u luksuznega, ali pa na Coca-Coli? Ravno zaupanje potrošnikov, da bodo pri izdelkih obeh družb kjer koli po svetu vedno dobili enako kakovosten izdelek, ki bo ponujen na enako kakovosten način, pri potrošnikih vzbuja pripadnost. In to je pripadnost v dobrem in slabem. Tovrstnih primerov je še več. Je pa potrebno poudariti, da bodo tudi vrednosti delnic tovrstnih podjetij nihale, a bodo nihale bistveno manj, kot bo nihal trg. Vrednost blagovnih znamk v svetovni tržni kapitalizaciji narašča in bo v prihodnosti naraščala še hitreje.

Ali ne gre v primeru uveljavljenih blagovnih znamk za zelo prepoznavne delnice, za katere je značilno, da privlačijo veliko bazo investitorjev , ki lahko vrednost posamezne delnice pripeljejo preko realne vrednosti?

Tudi to se lahko zgodi, kot se lahko zgodi za katerikoli finančni instrument, ki je podvržen tržnim silam. Toda Triglav Top Brands je aktivno upravljan sklad in naloga upravljavca je, da aktivno kupuje ali prodaja delnice omenjenih podjetij, kadar oceni, da je to smiselno. Aktivno upravljanje sklada je torej način, kako se izogniti »precenjenim« delnicam.

Kolikšen delež naložbenega portfelja naj bi vlagatelj z 10 letnim obdobjem investiranja namenil skladu Top Brands (ob predpostavki sprejemanja srednjega naložbenega tveganja)?

Triglav Top Brands je visoko razpršen sklad, katerega pričakovano tveganje je za cca. 15 % nižje od tveganja globalnega kapitalskega trga. Kot sem že omenil, vrednost blagovnih znamk skozi čas narašča in bo še naraščala. Hkrati investiramo v podjetja, ki imajo močan denarni tok. Močan denarni tok pomeni nadpovprečne dividende in nadpovprečne dividende predstavljajo pomemben del donosa, ki ga bodo investitorji ob koncu naložbenega obdobja prejeli. Denar dela denar. Investitorjem z zmernim odnosom do tveganja in 10-letnim investicijskim obdobjem bi predlagal, da v Triglav Top Brands naložijo med 20  in 30 % svojega premoženja. Delnic »top brand« podjetij vam država preko inflacije ne bo mogla »vzeti«, to pa ne velja nujno za denar in depozite. Predvsem pa je moj nasvet: diverzificirajte!


Spletni video Triglav Top Brands:

Priporoči članek prijatelju