Arhar: »V bančništvu najbolj pomembno zaupanje«

Arhar: »V bančništvu najbolj pomembno zaupanje«

V bančništvu je po mnenju predsednika uprave UniCredit banke Slovenija Franceta Arharja najpomembnejše zaupanje, tega pa lahko oblikuje le odgovornost zaposlenih v bankah. »Zelo pomembna sta individualni odnos in pogodbena odgovornost,« izpostavlja Arhar.

»V Sloveniji je za velik del posledic gospodarske krize kriva tudi bančna skupnost, saj banke od leta 2007 niso bile pozorne na tveganja, vodile pa so takšno politiko, za katero ni bilo pomembna kakovost, temveč obseg posla,« je nedavno v Ljubljani povedal Arhar.

Zastoj v rasti je tako po njegovih besedah povzročila tudi napačna kreditna politika, ki se je zgodila v obilju denarja, kar pomeni, da je bil prepoceni, je dejal. Seveda na bančnem trgu vlada huda konkurenca, vendar je pomembno, da bančnik k vsakemu poslu pristopu odgovorno in etično ter da se v vsak primer pošteno poglobi.

Pri denarju je po njegovih besedah najbolj pomembno zaupanje. »Kapitala pa bo vedno premalo, če bankirji ne bodo odgovorni in ne bodo ocenjevali tveganj na dolgi rok,« je zatrdil. Pomembna sta še etika in poslovna morala. »V Sloveniji so se šli tisti, ki sedaj najbolj tarnajo, največji moralni hazard,« je ocenil in pojasnil logiko tega početja z besedami: »Važno je bilo, da si kredit plasiral, ni pa bil važen donos, kar je zelo narobe.«

»Lastnina daje odgovornost in pravice in ni važno, od kod je,« je menil in dodal, da so nekatere banke v Sloveniji v dobrih časih poslovale preveč lahkomiselno. »Pri nas sedaj nihče za nič ne odgovarja in tudi nadzorni sveti ne postavljajo pravih vprašanj upravam,« je ocenil.

Po izbruhu krize bančna regulativa vse bolj zaostruje kriterije kapitalske ustreznost in za kapital, a kje so meje, se je vprašal Arhar. »Lastnike bank pa pri tem upravičeno zanima, kakšen donos na kapital ustvarja posamezna banka,« je enega od sedanjih problemov povzel Arhar.

Z novim letom se bo pomoč držav zaradi krize iztekla in težko je oceniti, kaj se bo potem dogajalo, je menil Arhar. »Problem bodo viri, da bo kreditna politika lahko sledila ekonomskemu razvoju,« je dodal. Za nazaj je vsak lahko pameten, za naprej pa nihče ne ve, kaj bo. »Za naprej pa si lahko pameten, če si pošten,« je poudaril.

Banke v zahodni Evropi se soočajo tudi s pritiski po vse večjem prevzemanju odgovornosti. Primeri nekaterih najnovejših sodnih praks, na primer v Franciji in v Nemčiji, nakazujejo, da so banke objektivno odgovorne za nevednost njihovih strank, kar pa je po Arharjevem mnenju zaskrbljujoče. »Vprašanje je, s kom boš sploh še lahko posloval,« je sklenil.




UniCredit načrtuje širitev v vzhodni Evropi, a ne v Sloveniji

Italijanska banka UniCredit bo odprla 900 novih poslovalnic v vzhodni Evropi, je ta teden napovedal glavni izvršni direktor bančne ustanove Federico Ghizzoni. Kot je pojasnil, bodo največ novih poslovalnic, po okoli 300, odprli v Romuniji in Turčiji. Zanima jih tudi širitev poslovanja na Hrvaškem in Češkem, ne pa tudi v Sloveniji.

Ghizzoni je napovedal, da načrtujejo tudi odprtje 120 poslovalnic na Madžarskem, ter 180 v Rusiji, Bolgariji in Srbiji. Poudaril je, da ne nameravajo vlagati v Slovenijo, Slovaško in v baltske države. »Omenjene države se nam ne zdijo privlačne za širitev«, je Ghizzonijevo izjavo povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.

Prvi mož banke je še ocenil, da se lahko UniCredit v primerjavi s konkurenco laže in hitreje širi v vzhodni Evropi.

»Še je prostora za širitev poslovanja tako s posamezniki kot s podjetji in tudi v sektorju investicijskega bančništva«, je ob predstavitvi načrtov za širitev poslovanja v Londonu izjavil Ghizzoni. Dodal je, da banka ne načrtuje dokapitalizacije za financiranje širitve v vzhodni Evropi.

Kot je še povedal, so v UniCreditu zainteresirani predvsem za rast v Rusiji, Turčiji in na Poljskem, pomembna trga pa sta tudi Hrvaška in Češka.

Omenil je, da spremljajo tudi gospodarske razmere v Ukrajini, ki so se po njegovi oceni nekoliko izboljšale z otoplitvijo odnosov med Kijevom in Moskvo.

Ghizzoni je zanikal, da bi njegova banka pripravila seznam držav, v katerih namerava prenehati poslovati. Kot je pojasnil, »trenutno ni možnosti za prodajo, morda pa bodo v prihodnosti«.

Okrogla miza Ecetera d.o.o.: »Naša finančna prihodnost« (22. 10. 2010)

Na okrogli mizi, ki jo je vodila Vida Petrovčič in ki se je odvila na okrobrskem kongresu plemenitih kovin in surovin v Ljubljani, so James Turk, Bojan Pravica, Matjaž Gantar in dr. France Arhar soočili poglede na današnjo globalno finančno situacijo in kaj lahko pričakujemo v prihodnje.

dolžina videa: 1h48m8s


Priporoči članek prijatelju