Kaj bi se lahko ostale države naučile iz grškega primera? Bojim se, da tega, da se takrat, ko tvoji dolgovi postanejo dovolj veliki, tvoji upniki iz »izterjevalcev« spremenijo v »partnerje«.
Pomoč Irski iz mehanizma EU za pomoč državam v težavah je po besedah številni medijev samo še vprašanje časa. Mnogi menijo, da bodo za pomoč zaprosili tudi Portugalci in morda še Španci. Kako menite, da se bodo na to odzvali trgi in v katerih segmentih trga lahko v primeru pomoči pričakujemo največje premike?
Mitja Svoljšak, NFD DZU: »Na prvi pogled imamo paradoksalno situacijo: država in njen bančni sistem sta v hudih finančnih težavah, sosede pa jo rotijo, da bi ji na vsak način posodile denar, medtem ko se ga ta na vse kriplje otepa. To je zelo dober pokazatelj resnosti situacije in težav, v katere bi lahko irski bankrot pahnil ostale evropske države. Pričakovano so trgi novico o sprejetju pomoči sprejeli dobro. Dvomim, da bo tako tudi, če bosta podobno storili še Portugalska in Španija. Tudi sicer »veselje« ob sto milijardnem paketu pomoči Irski najverjetneje ne bo dolgotrajno. Gre le za trenutno pomiritev nervoze, kar se kaže predvsem na obvezniškem trgu in trgu zavarovanj kreditnih tveganj (CDS market). Za trajnejše zaupanje bo potrebno vlagatelje še prepričati, da je Irska prejeto pomoč sposobna v doglednem času vrniti.«
Kakšen učinek na evropsko valuto bi imel bankrot katere od članic območja evra? Bi lahko to sprožilo verižno reakcijo in ogrozilo države, ki v tem trenutku še ne spadajo med tiste, ki bi mogoče potrebovali pomoč?
M.S: »Mislim, da bi bil učinek omejen. Večjo nevarnost za vrednost evra bi imelo »rožljanje« Nemčije z markami ali ideje o oblikovanju novega valutega območja - torej grožnje z izstopom določenih ključnih držav iz trenutne ureditve. Vendar trenutno nič ne kaže na to. Odločenost držav ohraniti evro je trdna, pri čemer bo za vzdržnost sistema potrebno čim prej uvesti strožji finančni nadzor in ustrezne sankcije za kršitelje.«
Ali menite, da Grčija, kljub številnim nasprotovanjem, uspešno izvaja ukrepe za zmanjšanje dolga? Kaj bi se lahko druge države naučile iz primera Grčije?
M.S: »Težko rečem. Kredibilnost Grčije je močno načeta. Grška vlada je sicer uvedla ukrepe za zmanjšanje javnega dolga, kar pa samo po sebi ne bo dovolj za servisiranje nakopičenih obveznosti. Grčija bo morala predvsem dokazati, da je zaupanja vredna država z urejenimi financami in jasnim in učinkovitim načrtom prestrukturiranja. To pa zahteva več časa kot en vladni mandat. Dokler Grčija ne bo sposobna na trgu refinancirati svoje dolgove po vzdržnih obrestnih merah, bo odvisna od bergle EU in MDS.
Kaj bi se lahko ostale države naučile iz grškega primera? Bojim se, da tega, da se takrat, ko tvoji dolgovi postanejo dovolj veliki, tvoji upniki iz »izterjevalcev« spremenijo v »partnerje«
Borut Pahor je na zadnji seji DZ dejal, da Sloveniji nihče ne pripisuje, da bi se ji »lahko zgodila Grčija« in da je nihče ne umešča med visoko tvegane države. Ali se strinjate s to izjavo? Kaj menite o sodelovanju Slovenije v mehanizmu pomoči?
M.S: »Se strinjam. To nenazadnje dokazuje tudi trg. Kar se tiče sodelovanja, menim, da je to potrebno in dokazuje zrelost Slovenije. Sicer pa je to vprašanje podobno tistemu s poštenjem: načeloma smo vsi za poštenost. Mnogo jih vrne izgubljenih 10 eurov njihovemu lastniku in se potem počuti poštene in pokončne. Izmed njih je verjetno zelo majhen odstotek takih, ki bi vrnili deset milijonov eurov.«
Ali lahko, po vašem mnenju, novih 600 milijard dolarjev vreden ukrep Feda učinkovito zniža brezposelnost ZDA?
M.S: »Za povečanje zaposlenosti je pomembna oživitev povpraševanja po proizvodih, predvidljivost poslovnega okolja, potencial za rast,…. Omenjeni ukrep Fed za doseganje naštetega, po mojem mnenju, ni najbolj posrečena rešitev.«
