Slovenija bo v okviru mehanizma za zagotavljanje stabilnosti v območju evra Irski namenila med 200 in 250 milijonov evrov jamstev, je napovedal premier Borut Pahor. Predsednika Evropskega sveta Herman Van Rompuy je v ponedeljek s članicami EU začel posvetovanja o vzpostavitvi stalnega kriznega mehanizma.
Pomoč Irski za razliko od Grčije v obliki poroštev
Medtem ko pomoč Grčiji poteka v obliki posojil, bo imela pomoč Irski obliko poroštev prek mehanizma za zagotavljanja stabilnosti v območju evra.
Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Pahor, ne gre niti za odhodek iz državnega proračuna niti za posojilo, ampak za poroštvo, ki bi zapadlo v izplačilo le v primeru, da Irska sama ne bi bila sposobna vrniti posojil. Ocena o višini poroštva, ki ga bo zagotovila Slovenija, je po njegovih besedah groba, saj še ni določena končna višina pomoči Irski.
Irska naj bi po ocenah tamkajšnjih oblasti potrebovala nekaj manj kot 100 milijard evrov, od česar se bo po premierovih besedah največji del verjetno zagotovil iz mehanizma za zagotavljanje stabilnosti v območju evra, eno tretjino bo prispeval IMF, pomoč pa so obljubile tudi nekatere države izven območja evra.
Pahor je ob tem dejal, da je za interes Slovenije in blaginjo slovenskih državljanov pomembno pomagati državam, ki so se znašle v krizi. »Če bomo to krizo prešli, bo evro ostal trdna valuta,« je menil Pahor in dodal, da si tudi Slovenija želi imeti valuto, v katero verjame in s katero lahko dobro gospodari.
Primerjava Irske in Slovenije
Pahor je potegnil tudi nekaj vzporednic med Irsko in Slovenijo. Javnofinančni primanjkljaj Irske je konec leta 2009 dosegel skoraj 14,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), javni dolg pa 65,5 odstotka BDP, medtem ko je javnofinančni primanjkljaj Slovenije po Pahorjevih besedah lani znašal 5,8 odstotka BDP, javni dolg pa 35,4 odstotka BDP.
Medtem ko se bo javnofinančni primanjkljaj na Irskem letos povzpel na 32 odstotkov BDP, bo državni proračun za prihodnji dve leti, ki ga je prejšnji teden sprejel DZ, Sloveniji po Pahorjevih besedah omogočil, da se bo do leta 2012 prebila skozi okrevanje in znižala primanjkljaj na 3,5 odstotka BDP. To je po njegovih besedah nujen ukrep, če bomo želeli ostati v skupini držav, ki najhitreje okrevajo.
Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je ob tem pojasnil, da je pretirano živahna gospodarsko rast med letoma 2005 in 2008 države v Evropi prizadela v različni meri. »Tiste, ki so obdobje visoke rasti izkoriščale za naložbe v tehnološki razvoj in izvozne trge, so danes v boljšem položaju kot tiste, ki so predvsem podpirale domačo potrošnjo, ki se je izkazala skozi gradbeno in nepremičninsko dejavnost,« je povedal.
V takšne težave sta po Gasparijevih besedah zašli predvsem Španija in Irska kot »najbolj očitna primera«, v Sloveniji pa lahko te težave spremljamo v manjši meri in predvsem v gradbeništvu. »Te države bodo zaradi tega plačale visoko ceno za normalizacijo svojih gospodarstev,« je dejal minister in pojasnil, da je aktivnost EU in evro območja usmerjena predvsem v to, da bo Irska kot država ostala solventna.
Gaspari je opozoril, da EU potrebuje mehanizem za reševanje sistemskih tveganj, ki bo zapisan, zato da bodo pravila znana vsem in da se bodo subjekti na trgu v primeru težav odzivali drugače. »Danes je reakcija zelo preprosta - čakajo, da se problem zgodi, ko se problem zgodi, pritisnejo na EU oziroma evro območje in to reagira s pomočjo posamezni državi,« je pojasnil minister, ki upa, da je irski primer zadnji.
Vzpostavitev stalnega kriznega mehanizma
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je v ponedeljek v Bruslju začel posvetovanja s članicami EU o vzpostavitvi stalnega kriznega mehanizma, ki bodo predvidoma končana do 1. decembra, je povedala državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropske zadeve Andreja Jerina.
Državna sekretarka se je v Bruslju udeležila zasedanja Sveta za splošne zadeve, ki je razpravljal predvsem o pripravah na vrh Evropske unije 16. in 17. decembra, ko naj bi bile sprejete »izjemno pomembne odločitve«.
Plod posvetovanj naj bi bil oris stalnega kriznega mehanizma in sprememb lizbonske pogodbe, ki bodo po besedah Jerine »po vsej verjetnosti« potrebne. Države članice so v razpravi po njenih navedbah poudarile, da je mehanizem nujno vzpostaviti in da morajo biti predvidene spremembe lizbonske pogodbe res »minimalne«.
Poleg tega je vrsta držav članic, tudi Slovenija, izpostavila, da je izjemno pomembno, da se delo organizira tako, da bodo vedeli, kako bodo prišli do odločitev, ki naj bi jih voditelji sprejeli decembra. »Izjemno pomembno je, da ne pozabimo, da se te odločitve nacionalno sprejemajo tudi v pogovorih z nacionalnimi parlamenti,« je še poudarila Jerina. Zadeve je treba po njenih besedah zelo dobro pojasniti že na samem začetku, da potem ne bo težav v ključni fazi sprejemanja odločitev.
Jerina je izpostavila tudi pričakovanje, da pri prenosu sklepov Van Rompuyeve delovne skupine za izboljšanje gospodarskega upravljanja v dejanske zakonodajne akte ne bo »rahljanja«. Ti predlogi med drugim vključujejo predloge za zaostritev fiskalne discipline in okrepitev konkurenčnosti.
O možnosti, da bi voditelji decembra govorili tudi o zamrznitvi glasovalnih pravic kot obliki sankcij za kršitelje fiskalne discipline, pa je Jerina dejala, da je prva in nujna stvar vzpostavitev stalnega mehanizma.
»V primeru uvedbe trajnega mehanizma si prizadevamo za minimalne spremembe pogodbe, pri glasovalnih pravicah pa ne gre za zadevo, ki je minimalne narave in bi lahko bila sprejeta po poenostavljenem postopku, torej govorimo o dveh ločenih procesih,« je pojasnila.
Irska po navedbah državne sekretarke na zasedanju ni bila omenjena.
Pomoč Irski bo pomirila finančne trge
Je pa Evropska komisija izrazila prepričanje, da bo pomoč Irski pomirila finančne trge, in poudarila, da je ta primer specifičen in da ga ne gre primerjati s Portugalsko in Španijo. Tudi v Lizboni in Madridu so zatrdili, da so v popolnoma drugačnem položaju kot Irska.
Sistem za zagotavljanje stabilnosti evra, iz katerega bo pomoči deležna Irska, vključuje mehanizem 60 milijard evrov pomoči iz proračuna EU in mehanizem, ki v treh letih zagotavlja do 440 milijard evrov potencialnih poroštev. Poleg tega je v tem okviru predvidenih do 250 milijard evrov pomoči iz IMF.
V Dublinu je ekipa strokovnjakov EU in IMF, ki skupaj z irskimi oblastmi pripravlja program pomoči in v tem okviru tudi usklajujejo načrtovani štiriletni varčevalni načrt Irske, ki predvideva znižanje irskega primanjkljaja za 15 milijard evrov. Poleg tega EU od Irske pričakuje dodatno ukrepanje, na primer na področju davkov.
Pomoč Irski je odmevala tudi na zasedanjih ministrov EU za zunanje in evropske zadeve v Bruslju. Namestnik nemškega zunanjega ministra Werner Hoyer je v ponedeljek poudaril, da irski primer potrjuje nujnost vzpostavitve stalnega kriznega mehanizma.
