Svetovni finančni mediji (FT, Reuters, Wall Street Journal) šokirani poročajo, da ameriški administraciji ni uspelo mobilizirati preostalega sveta in generirati orkestriranega pritiska na Kitajsko. Tisti, ki pozorneje sledi izjavam iz Kitajske glede valutne tematike, je predvsem v nedavni evropski turneji kitajske delegacije lahko opazil določen vzorec. Kitajska evropskim državam v nemilosti kapitalskih trgov (lepši izraz za PIIGS države) ponuja roko partnerstva, kar pa, kot v primeru marsikater
Kupovanje državnega dolga evropske periferije ima vsaj dve implikaciji:
1. Vpliva na valutno razmerje EUR/USD in posledično na EUR/CNY, kar je posebej pomembno za gibanje kitajskega presežka tekočega računa plačilne bilance.
Kitajska v Evropo letno izvozi približno enako vrednost blaga in storitev kot v ZDA. Kitajsko blago je na evropskih trgih kljub rasti kitajske valute glede na dolar trenutno bolj konkurenčno, kot je bilo pred sprostitvijo vezave. Kitajski juan je namreč od začetka postopnega prilagajanja letos poleti proti dolarju pridobil okoli 2,7 odstotka, glede na evro pa je dejansko 7,6 odstotka manj vreden.
Za razbitje prevladujočega prepričanja glede mednarodne trgovine, je potrebno omeniti, da si kitajsko in evropsko blago (proizvodi) zelo redko konkurirajo, večinoma pa ta konkurenca ne izhaja iz cene blaga. Večjo konkurenco za kitajske izvoznike blaga nižje dodane vrednosti predstavljajo izvozniki iz ASEAN držav (Indonezija, Tajska, Filipini, Malezija, predvsem pa Vietnam, Burma, Kambodža in Laos), v segmentu blaga in storitev z višjo dodano vrednostjo pa predvsem Koreja, Tajvan in tudi Japonska. Ti valutni križi so pri presoji konkurenčnosti Kitajske bolj pomembni, kot medijsko najpogosteje izpostavljeno razmerje USD/CNY.
Pri prilagoditvi »zunanje trgovinskih neravnovesij« pa je na presenetljivo veliko razumevanja naletel predlog ameriškega finančnega ministra Geithnerja. Predlagal je ciljanje (targeting) višine presežkov tekočega računa plačilne bilance namesto uravnavanja neravnovesij preko valutnih razmerij. Namestnik guvernerja kitajske centralne banke je celo dejal, da v srednjem roku Kitajska načrtuje znižanje presežka na štiri odstotke BDP. Menim, da bo transformacija gospodarstva, ki jo Kitajska (želi) izvaja(ti), imela za naravno posledico nižjo gospodarsko rast in tudi nižji presežek tekočega računa, hkrati pa višjo inflacijo.
2. Kitajski daje boljšo pogajalsko moč in večji nabor sredstev za prepričevanje partnerjev, da ameriško vztrajanje na hitrejši apreciaciji renminbija ni pravi način za izravnavo svetovnih neravnovesij (kar je samo po sebi »oksimoron«, saj imamo več lokalnih, manjših, parcialnih neravnovesij, ki na svetovni ravni privedejo do ravnovesja, saj z drugimi svetovi še ne izvajamo mednarodne menjave).
Ključ do uravnoteženja gospodarstva se nahaja v politiki obrestnih mer
Michael Pettis iz Peking University pravi, da se ključ do uravnoteženja kitajskega gospodarstva (večji poudarek domačemu povpraševanju s spremljajočimi investicijami v trajna sredstva in ključno, bolj učinkoviti alokaciji naravnih resursov) nahaja v politiki obrestne mere. Trdi, da je po razvpitem srečanju v hotelu Plaza v New Yorku Japonska storila napako, saj je odlašala s prepotrebnim uravnoteženjem (zmanjšanjem presežka tekočega računa) do točke, ko predvsem ZDA niso mogle več absorbirati njenih presežkov. Japonska se je zmanjšano povpraševanje iz ZDA odzvala s serijo ekspanzivnih monetarnih ukrepov, ki so neravnovesje le še poslabšali, privedli do balona naložbenih razredov in po poku tudi do tako imenovanega izgubljenega desetletja Japonske.
Likvidnost se bo prelila na hitrorastoči del sveta
Poenostavljen prikaz dogodkov iz osemdesetih let prejšnjega stoletja je lahko izhodišče za razumevanje svetovnih razmerij, pod določenimi predpostavkami služi kot svarilo in zagotavlja artikulirano in argumentirano izmenjavo pogledov na svetovno gospodarsko ureditev. Moj osnovni scenarij, ki mu pripisujem največjo verjetnost in ga zasledujem na portfelju našega azijskega sklada je, da se bo likvidnost, ki jo zagotavlja »helikopterski Ben«, prelila na hitrorastoči del sveta. V zadnjem času sem povečeval izpostavljenost nepremičninskemu sektorju v izbranih azijskih državah (Indonezija, Malezija), v kratkem načrtujem tudi investicijo v kitajsko nepremičninsko podjetje, ki je vsaj delno udeleženo v napovedanem projektu socialne gradnje. V večjem delu portfelja zavzemam dinamično pozicijo za nadaljevanje krepitve kitajske, pa tudi valut manjših azijskih držav.
Težko pričakovano srečanje G20 ni preneslo veliko novega
Ta zapis lahko zaključim z mislijo, da težko pričakovano srečanje G20 ni prineslo veliko novega. V kolikor mi bralci dovolite kanček neresnosti – tudi italijanski premier Silvio Berlusconi se je na slikanju predstavnikov držav, kot običajno, trudil, da je imel med vsemi najširši nasmeh in da ga je kamera čim večkrat ujela v objektiv. Torej tudi na tej »fronti« nič novega.
